Ministry : The Land of Rape and Honey (Sire, 1988)
Dobro jutro, Amerika! Zrcalo ti nastavlja industrijski metalski bend, ministrstvo resnice iz Chicaga. To je bila Reaganova Amerika, to so bile hladnovojne ZDA v boju proti komunizmu, ki so ga selili v vesolje, v vojno zvezd, in v Afganistan, ko so v boju proti Sovjetski zvezi podpirali Osamo bin Ladna in njegove, Amerika sredi neoliberalnega pekla, neskončne privatizacije javnega dobrega, deregulacij, pokopavanja socialne države, ki je ustvarilo množico brezdomcev v urbanih središčih, novega »podrazreda«, kakor so ga zaničevalno imenovali desničarji, nacionalne vojne proti drogam in stigmatizacije črnskih mater samohranilk, kar je bil odgovor vladajočega razreda na črnska gibanja v »inner cities«, dežela evangeličanske gorečnosti, ki je preplavila konservativne medije in dokončno zavzela ameriški kongres.
Paul Barker, poleg Alaina Jourgensena edini stalni član Ministry, je pripovedoval, da je opazil reklamno geslo kanadskega kraja Tisdale, ki se je postavljal s proizvodnjo meda in oljne repice (rape/seed) in izvozom kmetijske dežele – The Land of Rape and Honey. Idealen naslov za komad in album, ki igra na besedno igro z večpomenko (rape). Album je bil kar prelom v zgodovini benda, ki je v Chicagu začel leta 1981 kot popačena izvedenka pop-rocka, narejenega s sintetizatorji. Chicago je postajal domicil industrijskega rocka. Tam je imela sedež založba Wax Trax, najvplivnejša glasbena založba industrjskih bendov, tam so bendi snemali v studiu Chicago Trax.
Na tem albumu je dvojec Barker in Jourgensen ponovno v bend pripeljal kitare, fokusirano popačen zvok kitar, ki je naložen na trd, neizprosen stekleno gromki ritem, ki ga paca tako predirno Jourgensonovo vokaliziranje kakor druga elektronska šara, »hladen sintetičen zvok«, ogromno posnetih vzorcev iz filmskega sveta (npr. iz filmov o vietnamski vojni Full Metal Jacket in Platoon) in realnega sveta, vključno z arhivskimi posnetki nacističnih bakanalij, ki so postali kamen spotike in različnih interpretacij tako v širši javnosti kakor na sceni sami. Za tisti čas je bil zvok Ministry brutalno napadalen. Podpirala in dodatno komentiralala ga je vizualna podoba ovitkov, videov, letakov, projekcij na nastopih, eksplozivna in asociativna zmes industrijskega opustošenja, urbanega uličnega nasilja in uporov, vojne, avtoritarnih ritualov.
Leta 1988 so Ministry izdali tri različice komada »The Land of Rape and Honey«, ki je bil naslovni, glavni tematski komad njihovega četrtega albuma: radijsko singlico, živo izvedbo in video. Vsak je bil drugačen. Bend je tedaj že prihajal na plano iz untergrunta in se je tudi komercialno kar dobro vsedel s prodajo albumov in s koncertnimi turnejami.
Polemiko je seveda sprožil posneti vzorec nacističnega pozdrava – kot uporaba analogije benda z ameriškim političnim vsakdanom. Strategija šoka in šokiranja, kar je bila pogosta praksa industrijskih bendov, denimo v rabi posnetkov vivisekcije živali v videih benda Skinny Puppy, uperjenih proti mučenju živali, se je najbolj brutalno preselila na oder. Takrat je skupaj z njimi nastopal Jello Biafra (ex-Dead Kennedys), ki je imel pred komadom, ki je bil po scenariju koncerta komad dodatka, zmerom politični nagovor, v katerem je razlagal, da ameriška vlada nadzoruje svojo javnost pod bolj prijazno »yankeejevsko svastiko«. Za živi nastop in projekcijo videov so Ministry ob komadu posemplali marširanje nacističnih čet, ki so jih zmešali z izsečki Hitlerjevih posnetkov in posnetkov iz koncentracijskih taborišč.
To so leta 1990 izdali na živem albumu z enournim koncertnim videom, In Case You Didn’t Feel Like Showing Up (Live). Jourgensen je imal rad intervjuje, v katerih ni šparal nobenega. V intervuju za revijo Rolling Stone je v zvezi z albumom in pesmijo rekel: »Vse, kar pravimo, je to, da začnite misliti s svojo glavo, preizprašujte ravnanje oblasti. To je zelo preprosto. Vsi naokrog želijo, da so vse reči lepo zmontirane, poenotene, spolirane. Tega od nas ne boste dobili. The Land … je totalno antifašistična pesem.«
Ministry so bili vedno dober, močan, dvoumen, zajeban bend. Trd, morda zmešan in nor, a provokativen in jasen v namigih.
Al Jourgesen je v tem času osnoval še studijske Revolting Cocks, stranski proizvod in združevanje moči članov Ministry in benda Front 242, skupaj z Jellom Biafro je ustanovil bend Lard (videli smo ga na koncertu v Ljubljani) in produciral nekaj močnih albumov drugim bendom, med drugim Skinny Puppy.
The Land of Rape and Honey je album zimzelenih žveplenih hitov Ministry. Je silovit album. Že uvodni »Stigmata« vam pove, da tole ne bo vibrirajoče čuteče plesno mezganje za postindustrijsko mladež. Lop po buči.
