PLOŠČA: Eskobars – Ni dovolj! (Dallas, 2014)

Eskobars_Ni_dovoljx

Priznam, dolgo sem kolebal, ali naj sploh pišem o tej plošči. Pogostokrat me je spravila v slabo voljo. Z muko sem jo preposlušal v kosu. Tile primorski tiči so še en vprašljiv pojav na naši glasbeni sceni. Sodijo v generacijo, ki je stopila iz sence kot poganjek domačega “indie rocka”. Nase so opozorili leta 2009 z zmago na natečaju ItakDžafesta oziroma z aferico, ki se je dvignila po prekinitvi njihovega VIP koncerta pod šotorom po The Killers na Stožicah – ravno, ko se jim je pridružil kitarist le-te, je policija izklopila elektriko. Ne bom zahajal v zgodbo o tem po medijih razvlečenem škandalu, ko se je eden izmed naših mobilnih operaterjev izkazal za nič bolj uspoboljenega in nič manj infantilnega kot pred kratkim Bratuškova v Bruslju z neznanjem o jedrskih odpadkih. Potem je sledil prvenec za Dallas, ki jih je porinil v orbito slovenskega sredinskega rocka. Z drugim Ni dovolj! pa so svoje cilje zastavili še bolj ambiciozno. Pri ustvarjanju so se jim pridružili Jani Hace, Nikola Sekulović, Anže Langus – Dagi, Jure Rozman, Sašo Fajon… Ne bom iskal razlogov, zakaj je plošča tako nestabilna, zakaj je bend tako hitro izgubil svoj jaz… Še manj me zanima, zakaj se je tako kruto podredil željam, biti nova Big Foot Mama (to že imamo, zakaj bi imeli še eno?!). Ne bom se čudil, če bom(o) Eskobars kmalu ugledal(i) na slovenski popevki ali slišal(i) med melodijami morja in sonca. Ne bom se spuščal, koga vse so sneli ali pri kom se – v najboljšem primeru – zgledujejo in navdihujejo. Sicer je na plošči nekaj komadov, ki so (bili) potencialni (poletni) hit, a tudi namig, kakšno muziko bi najraje špililali tile fantje, ki pa so se spozabili in zapostavili osnovno bit rokernola, da ni treba biti (zmeraj) všečen.

Share