PLOŠČA: različni izvajalci The Art Of McCartney (Arctic Poppy, 2014)

artofmccartney

 O McCartneyjevem opusu so se sicer vedno kresale iskre in se še bodo, a to nas ne zanima v dotičnem primeru, ko so se večinoma staroste zbrale, da se poklonijo velikemu avtorju. Prav tako nas ne zanima večna bitka, kdo je bil ostrejši in boljši, on ali Lennon, Beatli ali Stonesi. Dejstvo je, da je na dveh ploščah pred nami veličasten opus, ki so se ga lotili obdelati najrazličnejši izvajalci, od Dylana preko Barryja Gibba in Billyja Joela do Willieja Nelsona, The Cure (z McCartneyjevim sinom Jamesom), Dr. Johna, Smokeya Robinsona in B. B. Kinga. Tudi McCartneyev postbeatlovski opus ostaja vpliven in pomemben, čeravno ni moč reči, da je bil vedno kakovostno izenačen. Vseeno je tudi v tem primeru več dobrih pesmi, kot bi si tisti, ki ga ne marajo, želeli priznati. Vesela novica je, da to ugotavlja tudi pričujoča kompilacija, ki izdatno črpa prav iz “postumnih let”.

Paul McCartney je bil vedno mojster pop pesmi. Znal je tudi zarobiti masten klasični rokenrol, denimo littlerichardovski I’m Down, Back In The USSR, Helter Skelter in Helen Wheels. Mojstrsko je obvladal žanre in to dokazal že pri Beatlih, pozneje pa se je držal večinoma bodisi (eksperimentalnega) pop rocka na solističnih albumih, kot so denimo McCartney ali Ram (ali občasno ostrejšega eksperimentalnega rocka in elektronike kot The Fireman), klasičnega pri Wingsih (Band On The Run) in popa. Kar zadeva eksperiment, je bil že pri Beatlih prvi, ki se ga je lotil in se zanimal za londonsko umetniško avantgardo. Koncepti beatlovskih albumov so večinoma njegovi, v postbeatlovskem obdobju je, zlasti po letu 1973, manj eksperimentiral in tudi konceptualnih plošč ni bilo več kaj dosti, je pa nanizal precej odličnih pop albumov, denimo Flowers In The Dirt s so-peresom Elvisa Costella. K temu prištejmo še predzadnji inpredpredzadnji studijski album Chaos And Creation In The Backyard in Memory Almost Full ter projekt The Fireman, ki je po mnenju podpisanega McCartneyjevo najboljše in najostrejše delo po albumu Ram. Vmes so bili boljši in slabši trenutki, zlasti besedilno je po kvaliteti upadal. Točneje, zadovoljil se je s klišejem pop pesmi, a se vedno znal prilagoditi času in iz njega nekaj potegniti, tako ali drugače (recimo v duetu z Michaelom Jacksonom). Če odmislimo vse stranpoti, še vedno ostane čeden kupček.

Izvajalci na pričujoči kompilaciji so se lotili vseh McCartneyjevih obdobij in v zanimivem dokumentarcu, ki je  dodan na DVD-ju, so pojasnili, zakaj tako. Kot celota je plošča solidna, tehnično brezhibna, a precej imen se je večkrat morda kar prehitro zadovoljilo ali pa morda ni izbralo pesmi, s katerimi bi lahko ustvarilo presežek. Billy Joel je eden izmed izvajalcev, ki je z Maybe I’m Amazed in Live And Let Die zadel v črno. Tudi Dylan s Things We Said Today pa Roger Daltrey s Helter Skelter. Zanimiva in posrečena je tudi Let Me In v izvedbi Dr. Johna. Drugod, denimo pri Def Leppard (Helen Wheels), Willieju Nelsonu (Yesterday) ali Steveu Millerju (Hey Jude) izvedbe ne presenetijo, a iz Hey Jude je v okviru striktnega pop rocka težko narediti kaj novega. Morali bi se podati izven žanrskih meja. Je pa vse izvedbe zanimivo in prijetno slišati, denimo No More Lonely Nights v minimalistični izvedbi The Airborne Toxic Event. Na kompilaciji morda pogrešam kakega Eltona Johna, je pa fino, da so na njej Booker T. Jones (Can’t Buy Me Love), Jeff Lynne (Junk), Ronnie Spector (P. S. I Love You) in Chrissie Hynde (njen Let It Be je sicer čisto klasičen). Alice Cooper je v Eleanor Rigby ohranil godala, Toots Hilbert pa je Come And Get It pričakovano preoblekel v reggae. Med “bonusi” je vsekakor vredno slišati Wando Jackson v pesmi Run, Devil, Run.

Morda bi bilo zanimivo slišati še kakšne mlade in bolj alter izvajalce, ki bi komade potegnili v kako drugo smer in izbrali še kaj nepričakovanega, denimo Temporary Secretary ali Ooh You, tudi Ballroom Dancing ali pa This One. Morda se to še zgodi. Ta kompilacija pa je zlasti poklon prijateljev, kolegov in sodelavcev. Kot takšno jo je vredno imeti v zbirki, četudi bržčas zgolj kot občasen ošinek ali referenco.

Share