Pred kratkim smo na Novi muski pisali o prvi izdaji iz niza From The Vault. Na kratko ošinimo še drugo, ki je izšla pred desetimi dnevi, 17. novembra 2014, in nam je že prišla v roke. Spet gre za dvojno zgoščenkasto izdajo z DVD-jem oziroma trojno vinilno, takisto z DVD-jem. Koncert, ki so ga tokrat potegnili iz arhiva, se je zgodil na t.i. “turneji po Amerikah”. Na proslulem koncertnem prizorišču L.A. Forum v Kaliforniji so nastopali pet julijskih dni in predstavljali album It’s Only Rock’n’Roll (1974). Gre za prvo koncertno turnejo z Ronom Woodom, ki se je šele leta 1976 prvič uradno pojavil tudi na studijski plošči Black And Blue.
Poznavalci pravijo, da je moč Stonesov leta 1975 bila že v upadu, da tudi koncerti niso tako navduševali, kot bi pričakovali, a Jaggerjevo poskakovanje je na pričujočih posnetkih prav tako energično in zadovoljno kot sicer, odkar je nekaj let poprej začel s svojo androgeno fazo. Album It’s Only Rock’n’Roll sicer ne sodi med zares slabe plošče (na njem so med drugim vendarle tudi pesmi Fingerprint File, Time Waits For No One in priredba Ain’t Too Proud To Beg z repertoarja The Temptations), je pa že nekolikanj generičen, kar je pomenilo razočaranje po prejšnjih nezmotljivih letih 1968-1972. Upad volje in navdiha se je sicer nekoliko poznal že na predhodnem albumu Goat’s Head Soup (1973). Kakorkoli že, šlo naj bi za vmesna leta med albumoma Exile On The Main St. (1972) in Some Girls (1978). Resnici na ljubo je to obdobje po kakovosti še precej konsistentno, zlasti če ga primerjamo z obdobjem po plošči Some Girls, ko – z izjemo albuma Tattoo You, na katerem so bile pesmi napisane že poprej – niso več zmogli narediti resnega studijskega presežka.
Izbor pesmi na novi arhivski izdaji je dober. Tudi DVD se splača videti. Debata, ali je Ron Wood prišel k Stonesom zato, ker je bil dober kitarist ali zato, ker je bil prijatelj Keitha Richardsa, pa je povsem nepotrebna, čeprav se, kot žal kažejo dokumentarci o tem obdobju in izjave raznih kritiških imen, še vedno ni končala.
