Lani smo v Novi Muski precej pisali o izdajah na dan 19. aprila, ko se zgodi t. i. “the record store day”, dan ploščarn, kar povzroči izid številnih “omejenih” izdaj nosilcev zvoka. Gre večinoma za sladokusne zadeve in letos ni bilo nič drugače. Za dotični zapis smo izbrali dve EP-ja: Long Tall Sally zasedbe The Beatles in The Honky Tonk Demos Dire Straits. Izšla sta pri založbah EMI in Dire Straits Limited/Mercury.
Prvi je prosluli EP iz leta 1964, na katerem je Paul McCartney učinkovito demonstriral svoj “littlerichardovski krik”. Uporabil ga je še večkrat, denimo v priredbi Richardovega venčka Kansas City/Hey Hey Hey Hey, ki so ga Beatli izdali istega leta na albumu Beatles For Sale. “Jaz sem ga naučil, kako se kriči,” je povedal Little Richard v osemdesetih letih. EP Long Tall Sally je poleg naslovne pesmi, uspešnice Little Richarda iz leta 1956, prinesel še dve priredbi, Slow Down Larryja Williamsa in Matchbox Carla Perkinsa. Prvo je pel John Lennon in je še ena v nizu njegovih intenzivnih rokenrolovskih izvedb z glasom, ki ga je učinkovito uporabil v pesmih kot so Twist And Shout, Money, Rock And Roll Music in Mr. Moonlight.
Larry Williams, avtor skladbe Slow Down, je bil riteminbluesovski avtor ter izvajalec, pozneje tudi producent, na katerega je imela glasba Little Richarda velik vpliv. Konec 1950 let je imel nekaj uspešnic, največji sta bržčas še vedno klasiki rokenrola Bony Moronie in Dizzy Miss Lizzy (to zadnjo so Beatli posneli leta 1965 s še enim antologijskim Lennonovim vokalom). Carl Perkins, avtor skladbe Matchbox, pa velja za enega najvplivnejših avtorjev in kitaristov prvega vala rokenrola. Beatli in celotna angleška rockovska scena šestdesetih ga je izjemno spoštovala in cenila. S pesmijo Blue Suede Shoes je leta 1956 ustvaril prvo resnično “crossover” milijonsko uspešnico rokenrola, kar pomeni, da je plošča doživela uspeh tudi na riteminbluesovskih in countryjevskih lestvicah. Podobnega uspeha ni več ponovil, čeravno je s pesmimi, kot so Matchbox, Boppin’ The Blues, Dixie Fried, Everybody’s Tryin’ To Be My Baby, Pink Pedal Pushers in druge ustvaril niz besedilno duhovitih, inteligentnih in energičnih pesmi. Ko so Beatli posneli pesem Matchbox, je bil Perkins v studiu in pozneje je govoril, da mu je ta izkušnja rešila življenje; takrat je v ZDA njegova priljubljenost že močno upadla, pa tudi izdatno je pil. V Evropi navdušenje nad “starostami” ni nikoli zares upadlo. Perkinsa je sredi šestdesetih v svojo spremljevalno skupino vzel Johnny Cash, pozneje pa je igral z različnimi zasedbami in zlasti s svojim podmladkom. Posnel je vrsto manj opaznih, a dobrih plošč.
I Call Your Name je bila edina avtorska pesem Lennona in McCartneya na EP-ju. Na veliki plošči te pesmi v času delovanja zasedbe niso izšle, v celoti šele v osemdesetih na kompilaciji Past Masters, Vol. 1. Nova izdaja, ki replicira izvirno, s spremno besedo Dereka Taylorja vred, je vredna nakupa, saj gre za vrhunec beatlovskega “rokenrolovskega” obdobja. Že ob letu osorej so začeli svoji glasbi iskati nekolikanj kompleksnejše aranžerske in glasbene obrazce.
Drugi EP The Honky Tonk Demos je posvečen tako zasedbi Dire Straits kot pokojnemu britanskemu velikanu glasbenih radijskih valov, Charlieju Gilletu. 27. 7. 1977 so Dire Straits nastopili v njegovi oddaji še pred izidom prvega albuma, ki je izšel oktobra 1978. Pred seboj imamo izvedbe štirih pesmi, ki so potem našle prostor tudi na albumu: Sultans Of Swing, Water Of Love, Down To The Waterline in Wild West End. Gre torej za Straitse v prvi postavi: brata Knopfler, John Illsley in Pick Withers – nekateri poznavalci še vedno trdijo, da je bila to najkakovostnejša zasedba. Sultans Of Swing je pesem, ki je še danes bržčas sinonim za glasbeno podobo Straitsov, precej bolj zakoreninjena kot poznejše, sicer tudi kultne Telegraph Road, Money For Nothing ali Walk Of Life. Vse štiri pesmi na EP-ju so odraz zgodnjega kakovostnega avtorstva Marka Knopflerja, ki je v svojih pesmih ves čas razmišljal kot literat, pripovedovalec, kar v obilni meri potrjuje tudi ali zlasti njegova solistična diskografija od leta 1996 do dandanes.
