Ko je poleti 1954 Elvis Presley za memphiško založbo Sun Records izdal prvo malo ploščo That’s All Right (Mama), se je začela pisati čisto nova glasbena zgodovina. Vsi vemo, kaj se je zgodilo in kam je skoz desetletja glasba tudi zašla. No ja, ne čisto vsa – poznavalci in sladokusci vejo, katera vrata je treba odpreti, da butne skoznje starodavna energija rokenrola, oplemenitena s sodobnimi časi in izraznostjo mladih generacij, ki jim ni vseeno, kakšno glasbo ustvarjajo. Švedski trio The Test Pilots je eden tistih, ob katerih velja pritrditi besedam, ki jih je zapisal Psychobilly Meeting na Twitterju: “Zapomnite si jih, kmalu bodo vsi govorili o njih!”
Rockabilly je še posebej žlahtna podzvrst prvinskega rokenrola, takega, ki ga ustvarijo kitara, bas in bobni. Začelo se je z že omenjenim proslulim triom Blue Moon Boys – da, Elvis je svojčas igral v bendu. Streljaj stran od Memphisa, v Jacksonu, je taisto enegijo iz strun izvabljal Carl Perkins in tako naprej. Brali boste, kako da se rockabilly ni razvijal, da je ostajal anarhičen, anahronističen, vedno isti, z istimi tremi akordi.
S tremi akordi se da narediti marsikaj in tudi rockabilly je skoz leta privabljal k sebi najrazličnejše brate, od surfa do metala, pletel je znanja in poznanstva, s starih filmskih plakatov in iz filmov Vincenta Pricea se je selil v divje nočne klube, med polnočne grobove in zlasti med brezkompromisne glasbenike, ki se vanj niso ustrašili vplesti prvin progresive, trdega rocka in psihedelike. Naše protagoniste, The Test Pilots, denimo uvrščajo med najperspektivnejše psychobilly bende ta hip, in če vam ni jasno, kaj to pomeni, si enostavno preberite opis na njihovi strani na Facebooku: “Prevzela jih je neorockabillyjevska in psychorockabillyjevska glasba osemdesetih, vplive iz različnih glasbenih žanrov pa se trudijo povezati z občutkom napetega ritma, ki prihaja še globlje od pekla. Popili so raketno gorivo, se opasali s padali, zatorej se ti norci ne bojijo strmoglavljenja!”
Že naslov njihovega EP-prvenca govori o tem, da gre za glasbo, ki se ne zaustavi zlepa, o čemer priča tudi singl Blues In Zest. Če pogledate še malce globlje, boste v pesmi Far Beyond Hell slišali odmeve davnega leta 1955, ko se je s singlom Mystery Train v kamnite plošče petdesetih zapisalo deset zapovedi dobre glasbe. Katere so, presodite sami. Fantje iz tria The Test Pilots so Presleyjevo izročilo nadgradili zlasti z iskrenim in energičnim pristopom, ki se ne boji pridigarjev in besed: “Rock’n’roll has got to go! (Stran z rokenrolom!)” Vdihnili so mu svojo avtorsko karizmo in ustvarili EP, ki se bo še dolgo vrtel. In ne, njihova besedila se ne ustavljajo pri klišejskih koktejlih, ki nam jih servirajo komercialno vidnejši kvazi-rokabilijevci: popeljejo nas v nekolikanj bolj zahtevne pokrajine psychobillyjevskega liričnega izročila.
