Dale Watson je eden redkih sodobnikov, ki mu v istem letu uspe izdati dva albuma avtorskih pesmi in oba odmevna. Že prav, že prav, ni vse, kar ustvari, vrhunske kvalitete, pri Novi muski smo že bili kritični do najnovejše plošče Call Me Insane. Truckin’ Sessions Vol. 3 je izšla nekaj pred Insane in jo presega tako avtorsko kot po izrazni moči. “Tovornjakarske” pesmi so tiste, v katerih se Watson vedno izkaže, s pričujočim albumom pa je uspešno dopolnil načrtovano trilogijo. Čeravno se domala vsi, ki spremljamo njegov opus, strinjamo, da je dvojka najšibkejši člen v trilogiji, pa je (spet) treba priznati, da je enka še vedno najmočnejši. Trojka je nekje vmes, a z albumom Dalevis (2012) ob Sun Sessions (2011) ostaja najboljši Watsonov studijski album zadnje petletke.
Izročilo tovornjakarskih pesmi je v ZDA že staro in ko govorimo o njih, naštevamo imena, kot so Red Sovine, Dave Dudley, Jerry Reed. Six Days On The Road Dava Dudleyja ostaja nekakšna neuradna tovornjakarska himna, takih pesmi pa so se lotevali tako Johnny Cash kot Tom Waits, Lyle Lovett in drugi. Čeravno so se v večini primerov hitro sprevrgle v kliše, je dobra peščica teh pesmi ostala v analih med zakladi americane, denimo že omenjena Dudleyjeva, pa Big Joe And Phantom 309, ki sta jo izvajala tako Sovine kot Waits, Convoy C. W. McCalla in zlasti Eastbuond And Down Jerryja Reeda, tudi ali predvsem po zaslugi filmov Smokey And The Bandit in Convoy. Vendar vse zbledijo ob mogočnem “tovornjakarskem” opusu Dalea Watsona, kar je zdaj, ob izidu tretjega dela, moč reči brez zadržkov.
Ničesar več ne bom zapisal. Daleove zgodbe govorijo same zase, igra pa kot sam vihar. V nadaljevanju si oglejte nekaj izbranega videomateriala:
Dale Watson: Flat Tire, Truckin’ Sessions, Vol. 1
Dale Watson: Lugnut Larry, Truckin’ Sessions, Vol. 3
Dave Dudley: Six Days On The Road
Jerry Reed: Eastbound And Down
