Nova plošča zasedbe deTonator se je pripravljala kar nekaj časa. Rottnest alias Martin Mastnak je nove pesmi bržčas imel “na ognju” že, ko je izšla antologija deTonator 2001-2009 (2014), o kateri smo pred časom pisali tudi v Novi Muski. Nova plošča se je, posneta februarja in marca 2015 v Celju, udejanila v pričakovani in najbolj znani obliki, v duu z Alexom Bassom, ki je tudi tokrat pel in igral bas, vse ostalo pa je Mastnakovo delo. Pred izidom dotičnega albuma sta deTonator nastopila na mariborskem NoBorderJamu, pred nami pa je zdaj petnajst pesmi, ki peljejo deTonatorjevo zgodbo naprej v dobro domišljeni obliki ontološkega eksperimetalnega rocka. Jedro tvorijo Mastnakove kitare in Bassov glas, ki je kot nalašč za neposredno in nesentimentalno podajanje sporočil. Že naslovi Na pogorišču sanj, Cena poraza, Mož brez preteklosti, Več kot vem, globlje tonem, Življenjska s(i)la ponazarjajo tematsko usmeritev. Mastnakova besedila so vedno povezana z globoko notranjo filozofijo, ne gre za nikakršne eterične ali moralistične floskule, Bassov glas pa ta sporočila zapelje v darmar, kot sporoča tudi naslov plošče. A to ni klasični darmar, kot bi pričakovali glede na znan izraz, pri deTonatorju je tudi ljubezenska zgodba (in prerezano papirnato srce na ovitku) vedno večplastna in zlasti samozavedujoča/samoironična. Dovolj o tem pove že samo naslov ene izmed že omenjenih pesmi: Več kot vem, globlje tonem. Zelo univerzalno in cajtgajstovsko obenem.
