Srce in hrbtenica makedonske zasedbe Bernays Propaganda sta že od začetka pevka Kristina Gorovska in kitarist Vasko Atanasoski. Ustvarjalni preskok od ostrejšega plesno-angažiranega postpunka k mehkejšemu elektro-novem valu, ki ga je bend naredil s četrtim, zadnjim albumom Politika, ni tako usoden kot se mogoče sliši na prvo uho. Odhod ritem sekcije in zamenjava živega bobna z ritem mašino je redefinirala zvočno plat zasedbe. S prihodom Denija Krsteva, ki skrbi za ritme in sample, in z vrnitvijo basista Saše Pavlovića se ni zgodil večji odmik od dosedanje angažirane sporočilnosti Bernays Propagande. Še zdaleč ne gre za usoden prelom, skupina ostaja trdo v sedlu začrtane poti, le njena ježa je rahločutnejša in nas pelje v bolj mračne, gotske svetove kot smo jih bili vajeni doslej. Kadrovska rošada je spodbudila nova iskanja in vključitev ritem mašine in samplov je izraznosti Bernays Propaganda pridodala svežega fluida. Če je električna kitara segla po mehkejših tonih in se s subtilnimi dovtipi ujela z neagresivno sprogramirano elektroniko, se je pevka odmaknila od pridigarskega naboja. Z mikavnim, na pol zasanjanjim glasom poje (labodje) speve, v katere so preoblečeni njeni politični songi. Ves čas zapeljuje, z jedkimi besedili se nam zažira pod kožo, kot sanje o alarmu proti stihijski manipulaciji politik/e in njenih vojščakov. Še najbolj napadalna je v teatraličnem elektro-punk disku Povekje. Skopski kvartet ostaja zvest svojemu imenu po pionirju propagande in zavajanja javnosti Edwardu Bernayu. Ob indie-hitu Laži me, laži me posebej izstopi skladba I dvete, ki se z makedonsko karmo poveže z duhovi starejših rojakov Mizar, Padot na Vizantija, Anastasia. Gotsko-orientalski pridih se neposiljeno vije skozi celo ploščo. Po poigravanju elektronike in električne kitare je Bernays Propaganda na podobni dolžini kot aktualni beograjski tandem Lira Vega, s to razliko, da ne sili toliko v rockovski milje in je bolj podrejena ritmičnim podlagam. Sinergija z mehkimi vokalnimi figurami je pripeljala do naravnega reprogramiranja postpunkovske izraznosti in same drže “stare, dobre” Bernays Propagande, ki jo žene neukrotljiva želja po novih izzivih.
