Multislow – mednarodni vlak zvočnih improvizacij

foto: arhiv Multislow

Iz septembrske godbene karavane Multislow
18. 9. Radio Študent
19. 9. Klub Zakon – Vrhnika
20: 9. Klub Gromka – Metelkova


Multiversal
je krovno ime glasbenih in zvočnih dogodkov, ki jih bolj kot skupne žanrske poteze določa odnos in način delovanja. Utku Tavil, v Berlinu delujoči bobnar, ki je skupaj z Anjo Tedeško pobudnik sicer obsežne koncertne organizacije, vztraja, da ne gre za festival. Sprva ime za Berlinske koncertne serijale je Multiversal pred tremi leti dobil bolj strjeno obliko, hitro vpregel še mednarodne moči in se v prvi izvedbi razširil še v Italijo in skandinavske države. Danes Multiversal kot ideja in gibanje pod krovnim imenom Multidom dogodkov združuje prizorišča v slabem ducatu držav po Evropi in bližnji okolici. Še najbolj jih verjetno opiše primerjava s karavano, ki se odvija po različnih klubskih in koncertnih prizoriščih ter na preprost način poskrbi za druženja na mednarodni ravni. S to ‘naredi sam’ držo Multiversal ubije dve muhi na en mah. Organizacija sicer obsežne serije dogodkov, ki se letos razteza že skozi več mesecev, je porazdeljena po različnih lokalnih mrežah, hkrati pa koncertni akti postanejo tudi točke spoznavanja in srečevanja, saj se v večini primerov zasedbe sestavijo šele na licu mesta oziroma so plod le ohlapnega kuratorskega dela.

Slovenski del karavane se je pod imenom Multislow odvijal septembra kot druga postaja na poti, ki se je letos pričela v Turčiji. Levji delež zaslug za izvedbo gre tolkalcu in glasbenemu aktivistu Jaki Bergerju, ki je poskrbel za nočno gostovanje na Radiu Študent, temu pa sta sledila še koncerta v vrhniškem klubu Zakon in ljubljanskem klubu Gromka. Čeprav se s stališča običajne festivalske organizacije ideja Multidoma zdi nenavadna, pa se na samem licu mesta izkaže za izredno organsko, saj značaj samih muzik, ki se pretežno gibljejo v sferah noisa, svobodne improvizacije in performansa, pade še na samo izvedbo. Prvi vtis ob obisku je zato sproščeno dogajanje, ki idejo odrekanja žanrskim opredeljevanjem prenese tudi na publiko, za katero je Utku prepričan, da s tem celo narašča in presega običajne subkulturne vzorce.

Vendar pa taka odprtost pri sami izvedbi hitro pokaže še svojo drugo, bolj zavezujočo plat. Množica glasbenih aktov – šest ali sedem na večer – ne utruja predvsem zaradi časovne usklajenosti, to pa marsikdaj pomeni tudi, da morajo nastopajoči svojo idejo na odru prezentirati v krajšem času – dolžine preteklih nastopov so se raztezale od deset minut do bolj običajne pol ure. Do sedaj so se v taki formi nekoliko bolje odrezale že obstoječe zasedbe, kakršna je na primer ljubljanska trojka oOo. Slednji se na robu punkerskega zvoka in improvizacijskega pristopa tudi po zaslugi preteklih glasbenih izkušenj (Rhythm Thieves, Crazed Farmers, Kombo) dobro znajdejo v različnih navezah. Tokrat jim je na sredinem nastopu družbo delal improvizator Ottó Horváth, ki je s svojo anarhično pozavno dobro pariral občasni bluesovski deviaciji raskavega vokala, umazani zvoki dveh kitar, ki ju je občasno nadomestil saksofon in vokal, pa so vezivno tkivo našli v bobnarski stalnici. Večkratne menjave ritma so sicer prispevala k občasnem občutku ‘komadov’, a ta zaradi občasnega ustvarjanja napetosti in šaljivih dialogov tudi ni prevladal.

 

Druge večje zasedbe so za razliko od razgibanega polurnega nastopa kvarteta povečini stavile na krajši in glasen zvočni napad, zato pa so se bolje lahko vtisnili v spomin posamezniki in posameznice znotraj različnih manjših, za to priložnost sestavljenih zasedb. Še najbolje se je na presečišču improviziranega pristopa, a tudi zvočno ekstremnejše forme znašla vokalistka Elisa Ulian, ki je v razponu šepetov, odsekanih krikov ter polnega zvena že skoraj operetnih razsežnosti organsko dopolnjevala hrup analogne elektronike v veličastnem nastopu zaključnega tria sredinega večera. Na drugi strani pa so tišji spekter zasedali priložnostni dueti, ki so nudili več možnosti za večplastne nastope. To možnost je še največkrat izkoristila Teresa Riemann, berlinska bobnarka in vokalistka, ki v neobičajni kombinaciji dejavnosti združuje odprtost improvizacije in izraznost pesmi. Zlomljeno ritmiziranje v kombinaciji s sluteno pripovedjo ter poetičnimi vokalnimi klici se je kot dobro gibalo izkazalo tudi v družbi Iva Poderžaja, s katerim sta v sredo predstavila lekcijo intenzivne komunikacije, v kateri je moral kitarist preiti široko paleto zvočnih prijemov, vmesni hrupni prelom pa je sicer improviziranemu nastopu dodal dramaturgijo. Dogajanje na Multislow je tudi po zaslugi nekaterih bolj razgibanih nastopov tako uspešno pariralo zgoščenemu toku klubskega septembrskega dogajanja pri nas.

Share