Artan Lili, Gala hala – Metelkova mesto, Ljubljana, 4. november 2017
Čustva, kaos in veliko mesto – to je bil Beograd ob mojem prvem in edinem obisku te eksotike, vzhodno od našega malega raja. Tudi ljudje so tam drugačni, kar je plus. Da sem se odpravil na mini turnejo, ki je zaobjela še Novi Sad in Kragujevac, so veliko prispevali Partibrejkers, EKV, Disciplina kičme, Električni orgazam, Šarlo akrobata in Obojeni program pred vojno, ki je prekinila sceno od evropske unije. Vmes je Beograd živel svoje življenje in rodil se je novi srbski val. Val, ki je naplavil veliko, večinoma iz BIGZ-a, zgradbe kulturnega pomena, zbirališča odtujenih osebkov in kvalitetnih stvari. Če si ratio, te mesto pusti hladnega. Če si čustveno bitje, se prepustiš toku in samemu bitju srca mesta. Čisto druga frekvenca kot Ljubljana oziroma mesta z razumom. Ko sem zapuščal prijazno mesto dvomljivega slovesa, sem jokal. Od sreče.
Repetitor, Straight Mickey and the Boyz, Goribor, Petrol, Nežni Dalibor in Stuttgart Online je nekaj izmed predstavnikov te scene, ki predstavlja neskončen vir bogate glasbene zgodovine in tudi lirike. Obisk teh zasedb je bil vedno potres za slovensko glasbeno pokrajino. Teksti v večini primerov predstavljajo bes, žalost, preživetje in veselje takega okolja, ki večinoma nekako brca. Kot je pevec skupine Repetitor v Velenju pozdravil občinstvo »Pozdrav iz Beograda« in prenesel to energijo med podivjano množico, a to je že druga zgodba.
Artan Lili je nekakšna podružnica Stuttgart Online. Basist Bojan Slačala je v obeh bendih gonilna sila. Leta 2013 je začel z drugačno zasedbo, kar je pomenilo spremembe, ki so prinesle prihod Bojanove sestre za mikrofon, kitarista Ivana Skopuloviča iz zasedbe Crvi in bobnarja Marka Ajkovića. Na obeh ploščah so se zelo potrudili za vizualni del glasbe, kar se vidi v mnogih videih. Tudi glasbena produkcija je na nivoju. Teksti polni čustvenih izlivov in resničnega življenja. Veliko delajo na gledanju, ker se baje v današnjih časih glasbo gleda in ne posluša. Ženski vokal spominja na žensko različico EKV. Glasba na Sonic Youth. Od tu najbrž noise pop. Do tu vse lepo in prav. Kaj pa v živo?
Ko preposlušaš studijsko glasbo, se nadejaš tudi dobrega nastopa pred občinstvom. Ime Artan Lili pomeni cvetoče lilije z zdravilom za duševne bolezni, kar pripomore tudi k prividom. In nastop je bil samo beograjski privid. In nič več. Zdravilo je delovalo in tudi zabaval sem se. Kolikor se lahko zabavaš ob večinoma temnih basovskih linijah. Dodatek temu prividu pa je bilo tudi skupno petje sestre in brata, bolje rečeno, malce »ven metajoči« se brat, ki je zasenčil ženski vokal, ki je dodana vrednost tej zanimivi mešanici poslušljive godbe. Nastop ni bil presežek, a Artan Lili imajo potencial – malce več dela na nastopu v živo. Obdobje, ko ženska energija oziroma princip vlada, traja že nekaj časa in bendov je malo morje. Artan Lili je dokaz, da petje v dvoje ni ravno uspeh. Ženski princip je pot v pravo smer, karizma glavne pevke pa v bendu pridoda, da skupina ni pač še ena izmed mnogih.
Energija beograjskega pridiha življenja je potrebovala nekaj komadov, da se je občinstvo razživelo. Sam basist se je trudil z ogovarjanji, kot je odprite se. Velikokrat je tako, da se ljudje odprejo na koncu, a bend žal nima komadov za celo noč. Dvorana Gale hale se je prijetno napolnila in ni izgledalo, da so obiskovalci padalci, ki se sprašujejo, kaj delajo na koncertu. Podpora krikov in ploskanja ni bila preglasna, a občutek, da je nova srbska scena več kot dobrodošla v beli prestolnici, se ohranja in »dobro nam došli opet”. Imajo pa močno sporočilo v komadu Salonac, ko Mekdonalds mladina poziva rajo preko FBja k revoluciji. Močno. Mogoče je pa manjkala rakija, kdo ve? Vrhunci večera so bili Nojzična deca, Salonac, Ono što te neće, Džoni, Sajko in mega hit Ako stanemo tu, ostali in obstali v nekem povprečnem nastopu.
