20 let Klišejev: Big Foot Mama, Avven, Joker Out, Artenigma; Šmartno pri Litiji, 2. december 2017
Šmartno pri Litiji. Tam na začetku Zasavja zavijete proti izjemno lepem gradu Bogenšperk in najprej zagledate ogromno cerkev sredi večje vasi. Šmartno pri Litiji je simpatična in prijazna malo večja vas z dobrimi ljudmi. Tu se je potikal Slavko Grum in spisal Dogodek v mestu Gogi. Drugi del najbrž kdaj sledi, a na vsežurerski veseli december se je Klub litijskih in šmarskih študentov KLIŠE odločil narediti kar ogromen dogodek za tamkajšnje razmere. Kar zadeva rokenrol, takšnega odklopa tam ni bilo že skoraj desetletje. Ljudje v teh krajih so radi zahajali poslušat kitare, bobne in ljudi, ki so radi kaj povedali v mikrofon.
Kvalitetna izvedba dogodka je v nebo vpijajoče opozarjala že na vrsto čakajočih pred vstopom v športno dvorano Pungrt (ne pomnim, da je bila kdaj sploh vrsta) in na presenetljivo dobro preureditev prostora v koncertno dvorano. Tudi zvok je bil fenomenalen, glede na to, da se velikokrat zgodi, da akustika v športnih dvoranah ni ravno juhuhu. Zaradi koncertne suše se je nabralo veliko ljudi in podprlo že prvo skupino Artenigma, ki je z odločnim in odličnim glasom glavne pevke konkretno zaružila v kosti različnega generacijskega občinstva. Prikazali so se starejši, izkušeni, ob robu so bile mamice, ki so spremljale svoje potomce za varstvo, pojavili so se tudi rahlo opiti osamelci in družbe, ki so se prišle zabavat. To šteje v teh mračnih, a veselih decembrskih časih, ko je dan kratek in noč dolga. Do vrhunca koncertnega večera, nastopa Big Foot Mame, se je dvorana iz vseh okoliških hribov in ravnic napolnila s tisoč tristo in nekaj dušami, ki so zamenjale dan za noč. Artenigma kaže zanimive spremembe in komad Little Boy preseneti tako v videospotu kot z živo izvedbo. Vredno ga bo spremljati in ponuditi še kakšen špil po Sloveniji. Joker Out so bili že omenjeni v recenziji Hamo & Tribute to Love – trudijo se, nabirajo kilometrino. Poleg dveh priredb poskočnih ritmov so predstavili tudi avtorske komade, med katerimi je tudi Omamljeno telo, ki se je zavihtelo na vrh Popevke tedna Vala 202.
Hja, kaj napisati o Big Foot Mami? Vse je bilo že napisano. Vse smo že videli. Vse smo že doživeli. Pripravljajo novo plato, bili so v Berlinu. Tokrat so zopet postregli z zimzelenim nastopom sredi zime in nas dodobra ogreli. Kaj več oziroma kaj novega pa kdaj drugič. Tipični slovenski roknerol za množice. Dokumentarec Tist’ dan v tednu pove veliko o nastopu, ki ga ponujajo skoraj povsod po podeželski Sloveniji.
Če je bilo kaj aktualnega, razburljivega, so to Avven. Samo zaradi njih sem šel čez hrib na dvajset let Klišeja, da bi videl eksplozijo za ušesa in oči. Po evropski turneji, ki je sodeč po FB objavah uspela, so malone gostovali v sosednji vasi. Prihajajo namreč iz Kresnic. Že pred leti so dokazali, da meje doline Šentflorjanske omejujejo njihov razpon. Poleteli so prek Karavank. Začetek je bil epski, kakor uvod v kakšno srednjeveško televizijsko serijo, saj so zaigrali nekaj komadov iz plate Kastalija iz daljnega leta 2011. Kar obnemel sem. Priznam, nisem bil nek hud fanatik plate Kastalija, a tisto, kar so pokazali na odru, vključno s pirotehničnim šovom, je bila prava paša za ušesa in oči. Za njih sem se začel podrobneje zanimati letos, ko so izdali EOS – Evolution of Sound. Komad Oceans ima toliko neodvečne širine, tako po glasbeni kot po vizualni plati, da sproži močna čustva, zaradi katerih te odpihne tudi na živem nastopu. Eksplozija nastopa je bila z močnim ozvočenjem malodane potres za možgane. Molk in začudenje. Prijetno začudenje. S samim nastopom so dokazali, da so prerasli klube. Osvojitev večjih odrov z vsem potrebnim šusom je vprašanje časa. Tudi lirika, povezana z industrijskim prizvokom folk metala, je močno sporočilna in primerna novim časom. V celoti so zaigrali EOS. Z eno besedo, pohvalno.
Za mojo rokersko dušo je bilo to več kot dovolj. Še kdaj!
