Van Morrison nas tokrat povabi v bar, kjer nas s pomočjo Joeyja DeFrancesca (če parafraziramo Nenada Brixyja: ‘znamo već, da mladac zna!’) zaziblje v izbor standardov in lastnih predelanih pesmi, denimo Have I Told You Lately. Tretji album v zadnjem letu je nekakšno nadaljevanje prejšnjega, ki je bil zasnovan na skorajda identičnem konceptu, tisti pred njim pa tudi zelo podobno. Van zadnje leto torej rekreira svoje pesmi v okolju in štimungi R’n’B in jazzovskih standardov, kar seveda ni nova pogruntavščina in bi znala biti, če si bo kmalu omislil še kaj podobnega, že nekoliko izpeta, a recimo, da prav zdaj potrebujemo »kavarno, mizo, marmor mrzel, siv« in nekaj ustreznega zadaj: Miss Otis Regrets, The Way Young Lovers Do, Everyday I Have The Blues in – hej … Sticks And Stones, ki poleg Everyday veže pričujoči album s tistim prvim v verigi. Konceptualna trilogija? Kaj lahko. Ko za konec slišimo Celtic Swing, si tudi zlahka predstavljamo, da v pesmi igra klavir Count Basie, saksofon pa Ray Charles … čeprav ga obvlada tudi Van. »Moj način ukvarjanja z glasbo ni, da o njej govorim, ampak da jo igram!« pove Van. In na duhoviti naslovnici ga preganja DeFrancescova trobenta …
