Maria Muldaur – Don’t You Feel My Leg (Last Music, 2018)

Billie Holiday ni nikoli skoparila z lepimi besedami o glasbi Blue Lu Barker, nasprotno, večkrat je povedala, kako pomembno je vplivala nanjo. Skočimo nekaj let naprej: Maria Muldaur je naslovno pesem prvič posnela v začetku sedemdesetih in jo nato dolga leta prepevala na odru. Tale album torej zaokrožuje njene bluesovske diskografske izlete vse od leta 1973 in v zakladnico del, povezanih s koreninami popularne glasbe dodaja še en poklon, ki ga bo vredno večkrat poslušati. Med drugimi pesmimi srečamo na plošči tudi proslulo Georgio Grind izpod peresa Lil Hardin, neworleanske skladateljice in pianistke (spisala je denimo tud standarda Struttin’ With Some Barbecue in Just For A Thrill), ki je s soprogom Louisom Armstrongom igrala in pela v zasedbi Hot Five.

Pesmi, po katerih je bila znana Blue Lu, so svojčas imenovali »risqué«, torej pesmi »s konotacijami«; treba je bilo namreč opozarjati široko občinstvo, preveč poštirkano in nepripravljeno na double entendre. Gre seveda za čisto življenjske pesmi, malce pofeferonizirane, ali, kot je povedala Maria Maldaur, za »lahkotno, igrivo izražanje seksualnosti«, ki zavrtim resnobnim salonskim povzpetnikom seveda ni moglo biti blizu, ker so bili preveč fini, vsaj navzven in čez dan … zvečer pa so tudi taki zašli v kak bar, se sprostili in na skrivaj kupili tudi jazzovsko ali bluesovsko ploščo. Tako je to šlo nekoč, na srečo so ti časi mimo in žanr risqué se dandanes vrednoti drugače. Blue Lu je bila in je seveda več kot pevka »pogrošnih pesmic«, gre za pomembno izvajalko in avtorico vseh vrst jazza in bluesa, njen opus pa tvori pomembno poglavje v zgodovini glasbe New Orleansa. Maria Muldaur je k sodelovanju pritegnila pisano zasedbo, pravzaprav neworleansko sodobno glasbeno smetano, med njimi pianista Davida Torkanowskega, basista Rolanda Guerina in bobnarja Herlina Rileyja. Njen glas je raunchy, kot mora biti, leta so mu dala še dodatno patino, pozna se tudi dolgoletno prijateljstvo z Blue Lu – te pesmi so ji zlezle pod kožo. Njen enainštirideseti album torej po eni strani skoz opus Blue Lu beleži rdečo jazzovsko/bluesovsko nit Marie Muldaur, po drugi pa ji odpira pot naprej v nove ustvarjalne izzive. Veselimo se jih slišati.

Share