Robert Plant & Alison Krauss
Raising Sand
Rounder, Zoë, 2007
Vsak drugi ali tretji dan me je pobral rešilec, zgodaj, ob 6.30. Dostavil me je pred urgenco. Sprehodil sem se mimo poškodovancev, jokajočih otrok in starcev na vozičkih in ležalnikih. Dvakrat desno, dvoja široka aluminijasta vrata. Standardna postelja v standardni sobi. Zvoki črpalk ter piski računalniških sistemov dializnih strojev. Sestre s standardno prijaznim nasmeškom, ki so mi za dobro jutro zabile dve debeli igli v umetno odebeljeno žilo levice. Ena cev v stroj, ena nazaj s stroja. In potem štiri ure ležanja, limonad po tv-ju, merjenja pritiska, pogovorov z drugimi pacienti, vzponov in padcev pritiska.
Nimam slabe besede o sestrah z dializnega oddelka Kliničnega Centra v Ljubljani, ampak z Darjo sva postala prijatelja, kar se ne zgodi tako pogosto. Kadar je delala v moji sobi, je, če je le bilo kaj časa, sedla zraven moje postelje in sva se pogovarjala o marsičem, a največ o muziki. Nimava istega okusa, najbrž ker nisva iz iste generacije, ampak njeni favoriti so mi bili všeč. Mogoče tudi njej moji. Med drugimi sem ji enkrat omenil plato Mighty Rearranger, ki jo je Robert Plant posnel s skupino Strange Sensation.
Flash forward: Druga bolniška soba. Vstopi Darja. Prinese mi čokolado in CD – Raising Sand. »Vso srečo! Naj ti nova ledvica dobro služi.«
Nisem ravno ljubitelj country glasbe. Moja glasbena estetika se je razvila skozi poslušanje veliko bolj razbijaških in zamorjenih albumov. Ampak kolaboracija Planta in Kraussove v produkciji T Bone Burnetta je izjemna. Vokalista – ob nespornih tehničnih sposobnostih – prineseta predvsem veliko čustvenega naboja, enako pa pravzaprav velja tudi za vse instrumentaliste. Priredbe (predvsem country) klasik so izjemno subtilne, besedila pa na albumu res pridejo do izraza in so včasih šaljiva (Rich Woman, Fortune Teller), velikokrat ganljiva (Polly Come Home, Stick With Me Baby …) in pogosto pretresljiva (Nothin’, Trampled Rose).
Ampak največkrat izgubim svoj »cool«, ko poslušam preprosto zaključno pesmico Your Long Journey. Najbrž zato, ker sem bil večkrat soočen z lastno minljivostjo.
Andrej Černelč je kantavtor. Sodeloval in še sodeluje pa tudi v vrsti zasedb iz Bistrice ob Sotli (FlipFlop, The Ghen, Malik, Mána, Eternia). Je eden vodilnih članov Mladinskega društva Bistrica ob Sotli in tamkajšnjega Kluba Metulj.
