Alanis Morissette – Supposed Former Infatuation Junkie

Alanis Morissette

Supposed Former Infatuation Junkie

Maverick‎, ‎Reprise, 1998

Kanadska pevka Alanis Morissette bi morala imeti 18. junija 1999 v Ljubljani koncert. To je bilo na vrhuncu njene popularnosti. Koncert je bil odpovedan zaradi kraje tovornjaka z nenadomestljivo opremo v Italiji. Do nadomestnega koncerta ni nikoli prišlo, je pa zato Alanis na dan odpovedanega koncerta ali naslednji dan, ne spomnim se natančno, v vrhnjem nadstropju trgovskega centru Nama, ki je bil nekoč namenjen glasbi, podpisovala zgoščenke.

S svojimi šestnajstimi leti in veliko tremo, ki jo imam še vedno ob osebnem spoznavanju znanih glasbenic in glasbenikov, sem bila tam tudi sama. Na hitro prejela podpis in ji rekla hvala za glasbo, ko jo ustvarja. Veliko bolj kot enega najbolj prodajanih albumov vseh časov, Jagged Little Pill (1995), sem si takrat znova in znova in znova predvajala album Supposed Former Infatuation Junkie (1998), ki je melanholično idealen za iskanje samega sebe in svojega mesta v svetu. To sem seveda ugotovila šele leta kasneje, ko sem si ga ponovno predvajala. Zaradi pesmi Thank U bom nekoč prišla do Indije.

Leto pozneje, zopet konec junija. S sošolci smo se z vlakom odpravili na zaključni izlet na slovensko obalo. Veliko druženja, muzike, malo spanja pod odprtim nebom, kar nekje. Ob odhodu domov, na neki reklamni steni ob poti, zagledam napoved za koncert Alanis Morissette v puljski Areni, 12. julija 2000. Kot naročeno smo z družino hodili na morje v naselje Barbariga, nedaleč stran od Pule.

Prvi koncert v tujini, tretjinsko polni parter Arene, je sedaj eno mojih najljubših koncertnih prizorišč. To je bil tudi koncert, o katerem še danes s strani svoje mame najpogosteje slišim kakšen komentar, a ne zaradi glasbe. Do počitniškega naselja Barbariga takrat ni peljal noben avtobus, zato me je morala peljati. Na koncert ni želela, počakala me je v mestu in pred zaključkom koncerta prišla pred Areno. Malo starejši veste, da center Pule nekoč ni bil tako urejen kot je zadnja leta. Sploh pa to velja za park pred Areno. Medtem, ko sem sama uživala v zaključku koncerta, so mamo zamenjali za prijateljico noči.

Danes ne morem reči, da sem poslušalka Alanis Morissette. To ne morem reči že od njenega zadnjega koncerta, ki sem ga obiskala julija leta 2012 v Berlinu. Koncerti v živo niso njen najmočnejši glasbeni adut, je pa zato meni ta pri glasbenih izvajalkah in izvajalcih najpomembnejši. Glasbena naklonjenost do nje se je za to morala nekoč končati.

Polona Černič je v preteklosti pisala koncertne/glasbene recenzije in kritike za glasbeni portal Rockonnet.com. Glasbeni portreti so bili objavljeni tudi v reviji Narobe. Sedaj pa le še hodi na koncerte.

foto: Vesna Lutar
Share