Bruce Springsteen – Darkness On the Edge of Town

Bruce Springsteen

Darkness On the Edge of Town

Columbia, 1978

Konec sedemdesetih let sem v trgovini s ploščami v Mariboru videl album Darkness on the Edge of Town meni takrat neznanega ameriškega ustvarjalca Bruca Springsteena. Nekje, mislim, da v Đuboksu, sem sicer pred tem prebral, da je John Landau zanj napisal: »Videl sem prihodnost rock and rolla. Ime ji je Bruce Springsteen«. Spomnil sem se tudi ocene njegove prejšnje plošče Born to Run, ki jo je v reviji STOP napisal Stane Sušnik. Predvsem mi je ostal v spominu stavek, da je »saksofon Clarenca Clemonsa kar žarel od energije«. Pritegnil me je ovitek, podobno kot prej tudi ovitek plošče Born to Run. Kupil sem (takrat vinilni) album in ga poslušal. Spomnim se, da sem bil nekoliko razočaran zaradi zvoka ‘konvencionalnega’, da ne rečem ‘tradicionalnega rocka’. In to naj bi bila prihodnost rock and rolla? Vendar sem album še poslušal in so se mi – ob strastnem glasu, v katerem sem slišal zanos, iskrenost, izkušnjo, in ob čvrsti glasbeni spremljavi, v kateri sem čutil povezanost in predanost glasbenikov – počasi zarezali v ušesa in še kam posamezni deli besedil, ki mi odzvanjajo v glavi še dandanes. »Turn the radio up loud, so I don’t have to think…«, »…There’s a sadness hidden in that pretty face, a sadness all her own, from which no man can keep Candy safe…«

Predhodni album Born to Run je epsko stališče, Darkness on the Edge of Town pa liričen intimni dnevnik, v katerem Bruce Springsteen pripoveduje zgodbe posameznikov v obljubljeni deželi hrabrih in svobodnih, ki bolj ali manj neuspešno iščejo svoje priložnosti, smisel svojega življenja, svoje mesto v na videz neskončni prostranosti, v kateri se izgubljajo.

V drugi polovici sedemdesetih je imel Springsteen kar nekaj časa, da je –  pretežno na koncertih – razvijal in preoblikoval pesmi, ki jih je takrat napisal, ker zaradi spora z managerjem ni mogel objavljati plošč. Tako so na koncu pesmi, leta 1978 objavljene na albumu Darkness on the Edge of Town, predstavljale prečiščen in dorečen izbor iz množice osnutkov minulih let. Del njih najdete v zbirki The Promise: The Darkness On the Edge of Town Story, objavljeni novembra 2010. Dvojni album The River, ki je sledil dve leti po Darkness On the Edge of Town, je dodal še nekaj sorodnih zgodb in zaokrožil ta del Springsteenovega opusa.

16. aprila 1981 sva šla z mojo drago na koncert Bruca Springsteena in The E Street Band v Olympiahalle v München. Začel je sam s Factory: »…somebody’s gonna get hurt tonight, it’s the working, the working, just the working life…« Nato so se mu pridružili še ostali člani zasedbe in krenili s silovito izvedbo Prove It All Night: »Everybody’s got a hunger, a hunger they can’t resist, there’s so much that you want, you deserve much more than this…« Dvorana je eksplodirala, stoli v parterju so se razleteli naokoli in morali so prekiniti koncert, da so jih odstranili in je lahko Springsteen z zasedbo nato nadaljeval še kaki dve uri ali več, predvsem s pesmimi iz trilogije Born to Run, Darkness On the Edge of Town in The River. Zaključil je s Fogertyjevo Rockin’ All Over the World.

Bruce Springsteen se je k temu osrednjemu delu, k svoji referenčni mojstrovini vračal vedno znova, podobno kot Van Morrison k Astral Weeks, Pete Townshend k Jimmyju in Quadropheniji, Cowboy Junkies k Trinity Sessions, Patti Smith k Horses… Tudi leta 2009, ko so se prekaljeni The Boss in The E Street Band v prazni dvorani Paramount Theatre še enkrat potopili v mrak na robu mesta. Čudovit iztek pesmi Racing In the Street se je takrat vlekel v neskončnost, kot da nočejo končati, ker se zavedajo, da mogoče zadnjič igrajo skupaj: »…Some guys they just give up living and start dying little by little, piece by piece, some guys come home from work and wash up, and go racin’ in the street…«.

Ob poslušanju pesmi Candy’s Room se vedno spomnim še ene Springsteenove pesmi iz tistega časa, ki je na koncu ni bilo na albumu: Because the Night. Še ena je kasneje, ko je dozorela, našla mesto na albumu The River, čeprav bi bolj sodila na Darkness on the Edge of Town. To je Drive All Night: »I swear I’ll drive all night just to buy you some shoes and to taste your tender charms and I just wanna sleep tonight again in your arms

Darknes on the Edge of Town je album za vse (tudi letne) čase. Pesmi z njega zvenijo dobro tako v majhnem klubu, v srednji dvorani, kot na stadionu. V akustični in električni izvedbi. Poslušam ga sam ali v dvoje, doma, na plaži v Baški ali na zabavi. V avtu, na potovanju ponoči.

Milko Poštrak je socialni delavec in sociolog. Ukvarja se s socialnim delom z mladimi, z njihovimi življenjskimi slogi in prostim časom. Zaposlen je na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani.

Share