John Williams Live In Vienna (Deutsche Grammophon, 2020)

18. in 19. januarja letos, v drugačnem času, ko je bil za staro celino koronavirus še relativno obrobna novica, sta se na Dunaju zgodila “koncerta vseh koncertov”, o enem od njiju pa smo poročali tudi mi. Nemara največji skladatelj filmske glasbe vseh časov John Williams je namreč po nepričakovanem zapletu novembra 2018 in odpovedi dveh že razprodanih koncertov naposled le pripotoval na Dunaj in s tamkajšnjimi Dunajskimi filharmoniki, orkestrom s 180-letno žlahtno glasbeno tradicijo, ki ga redno uvrščajo med najboljših pet simfoničnih orkestrov na svetu, izvedel dva enaka koncerta lastne filmske glasbe. Več o samem koncertu in izvedbah torej na zgornji povezavi, mi pa si bomo tokrat pobliže ogledali izdajo objavljenih posnetkov, ki je izšla dobrega pol leta po koncertih.

“Pozdravile so ga bučne stoječe ovacije, kot bi bil prišel sam Bog, ki ga pozdravljajo njegovi tuzemski učenci, toda John Williams je dejansko res bog filmske glasbe,” je v časniku Der Standard zapisal Stefan Ender, ki je svoj članek naslovil Božji obisk. Navdušene recenzije koncertov so bile objavljene tudi v časnikih Kurier, Die Presse, Wiener Zeitung in drugih ter na mnogih spletnih portalih (kot rečeno zgoraj, tudi na našem). Vse našteto mi je na Dunaju v prijetnem pokoncertnem klepetu potrdil tudi kontrabasist Iztok Hrastnik, en od dveh slovenskih članov orkestra, saj takšnih reakcij publike v orkestru menda ne pomnijo, ne glede na ime dirigenta ali prizorišče koncerta vključno z eminentnimi gostovanji širom sveta in s svetovno znanimi novoletnimi koncerti.

Ugledna nemška založniška hiša Deutsche Grammophon, ki se tudi sama ponaša z več kot 120-letno tradicijo in je med avdiofili in ljubitelji klasične glasbe znana in cenjena predvsem zaradi odličnih klasičnih posnetkov, leta 1983 pa je pionirsko izdala tudi prvo CD ploščo na svetu (s posnetkom Straussove Alpske simfonije v izvedbi Berlinskih filharmonikov), je začutila nesporno izjemni potencial Williamsovih živih posnetkov z dunajskim orkestrom in se odločila za izdajo v več oblikah: običajna enojna CD plošča (v takoimenovanem digipaku) in kombinirana deluxe izdaja CD in blu-ray plošče, pri kateri CD vsebuje izbor skladb v običajnem in visokoločljivostnem blu-ray formatu, blu-ray pa video posnetek celotnega koncerta v visoki ločljivosti in z visokokakovostnim zvokom (DTS-HD master audio 2.0 in 5.1 in celo Dolby Atmos 9.1.4 zvok) ter posnetek pogovora Williamsa in violinistke Anne-Sophie Mutter. Na voljo pa je kajpada tudi običajna dvojna LP plošča in naposled še na 1.000 izvodov omejena oštevilčena dvojna LP plošča iz zlatega vinila s še nekaterimi pritiklinami, ki pa je seveda izrazito zbirateljske narave (temu primerna je bila tudi cena) in je bila razgrabljena v nekaj urah. Na večjih spletnih glasbenih platformah je seveda na voljo tudi prenos ali streaming, a glasbeni material, ki ga vsebujejo izdaje, je pri vseh isti, prav tako tudi zvočna miks in master. Ker si sam lastim deluxe kombinacijo CD + blu-ray, se bom v recenziji osredotočil na to izdajo.

Na januarskem koncertu v Zlati dvorani dunajske koncertne hiše Musikverein je bilo izvedenih 19 Williamsovih filmskih skladb, od tega 12 iz rednega programa in kar pet dodatkov, ki so koncert podaljšali za več kot pol ure. Od vsega naštetega je na CD-ju 13 skladb, od tega dve s solistko, omenjeno nemško violinistko Anne-Sophie Mutter, ki je Williamsova oboževalka vse od tedaj, ko je kot 14-letna deklica v kinu prvič slišala glasbo Vojne zvezd, poznata pa se šele zadnje desetletje. V tem času sta postala dobra prijatelja in lani jeseni izdala tudi skupno ploščo Across the Stars (tudi Deutsche Grammophon in tudi na voljo v več različicah), za katero je Williams spisal popolnoma nove aranžmaje izbora svojih skladb; šest jih je bilo izvedenih tudi na Dunaju.

Tako kot je koncert, tudi ploščo začne skladba iz Spielbergovega filma  Kapitan Kljuka. Skupaj z glavnimi témami in odlomki iz filmov Bližnja srečanja tretje vrste, E. T. vesoljček, Jurski park, Žrelo, Vojna zvezd (več epizod) in Lov za izgubljenim zakladom gre za posnetek absolutno antološko-referečnega značaja, tako v smislu tehnične izjemnosti izvedb kot tudi neslutene interpretativne globine. Ta je toliko bolj fascinantna ob dejstvu, da je bil to za Dunajske filharmonike prvi celovečerni koncert filmske glasbe v zgodovini orkestra. Glasbenike naj bi po besedah Otta Bibe, direktorja glasbenega arhiva dunajskega Združenja prijateljev glasbe, ki je prispeval besedila za januarski koncertni list in za knjižico, priloženo recenzirani izdaji, “Williams navdušil s svojim profesionalnim pristopom na vajah in s precizno dirigentsko tehniko”. Sploh izvedbe glasbe iz filmov Kapitan Kljuka, Bližnja srečanja tretje vrste, E. T. vesoljček (na in po koncu katerega marsikdo v publiki ni mogel zadržati solz), Jurski park in glavna téma ter Imperialna koračnica iz Vojne zvezd so resnično, resnično izjemne in bi bile v hipu primerne tudi za glasbeno opremo in spremljavo katerega koli od naštetih blockbusterjev. Čeprav si tega prej nikoli ne bi pripisal, bi zdaj dejansko zatrdil, da sta izvedbi omenjenih dveh stavkov iz Vojne zvezd boljši od izvirnikov, ki jih je posnel Londonski simfonični orkester.

Zelo pomembno žlahtnost je na posnetkih prispevala tudi izjemna akustika Zlate dvorane Musikvereina v prepletu z edinstvenostjo glasbil, ki jih za igranje uporabljajo samo Dunajski filharmoniki (na primer oboe, timpani in predvsem rogovi, trobente z nemškim rotary sistemom ventilov pa so nekoliko zmehčale sicer ostrejši trobilni zvok (ki smo ga vajeni od ostalih svetovnih orkestrov predvsem v smislu filmske glasbe), a je to tokrat zvenelo prav zanimivo in evfonično. Edini minus, ki ga lahko izpostavim, je nekaj spodrsljajev pri skupni igri; pripisujem jih dejstvu, da je imel Williams pred koncertoma z orkestrom samo dve vaji, kar pa je za še tako priznana svetovna imena premalo časa, da bi tovrsten program lahko pripravili resnično in v celoti brezhibno. Najbolj očitni mesti sta ena od osminskih triol trobent v uvodu glavne téme Vojne zvezd in solo vstop timpanov na koncu E. T. vesoljčka.

Ekstatična energija, ki veje iz izvedb in posnetkov tega koncerta, je zares neverjetna in nepozabna; dvomim, da bi se ji še kdaj uspela približati katera koli kombinacija orkestra in dirigenta, razen če seveda Williamsu uspe še kdaj obiskati Dunaj. Skladatelj, ki ga je celotno doživetje navdušilo prav tako neizmerno kot vse poslušalce in glasbenike, je željo kljub visoki starosti sicer izrazil že v prvih izjavah in intervjujih po koncertu, a je virusna pandemija realno možnost žal občutno zmanjšala.

Doživetje glasbe in kombinacije CD + blu-ray pa je seveda še popolnejše ob ogledu celotnega koncerta, torej vseh 19 skladb, ob sliki in zvoku visokega formata, kjer sta prepričljivost in neverjetna pristnost poslušalsko-gledalske izkušnje pogojeni “samo” še s tehničnimi omejitvami vaše opreme za predvajanje. Če imate namreč čim večji televizor 4K, ki vam zna sliko polne visoke ločljivosti Full HD prikazovati v formatu Ultra HD, predvsem pa zvočni sistem, ki zmore predvajati Dolby Atmos zvok v surround formatu 9.1.4 (ali pa imate na voljo vsaj veliko dostopnejši in pogostejši sistem 5.1), potem bo vaše doživetje tako rekoč enako, kot če bi Williams Dunajskim filharmonikom dirigiral samo za vas – in to v vaši dnevni sobi. Pohvalo si zasluži tudi režiser Michael Beyer, ki je poskrbel za odličen video preplet glasbenikov, dirigenta in reakcij občinstva ter nepozabnega vzdušja v dvorani.

Prav na dan pisanja te recenzije pa se je še dokončno potrdilo in izkazalo, kako prava je bila odločitev za izdajo posnetkov tega prelomnega koncerta. Matično podjetje Deutsche Grammophona Universal Music Group je namreč sporočilo, da so dunajski posnetki dosegli najvišjo uvrstitev Williamsove glasbe v Nemčiji in najvišjo uvrstitev posnetkov Dunajskih filharmonikov v zadnjih letih. Izdaja se je uvrstila na prvo mesto lestvic klasične glasbe v ZDA, Združenem kraljestvu, v Avstraliji ter na iTunes, izjemen uspeh pa je dosegla tudi na Japonskem in se na Amazonovi lestvici klasičnih in pop albumov uvrstila tako visoko, da je zdaj 88-letni John Williams premagal Paula McCartneyja kot dosedanjega najstarejšega umetnika, ki se je uvrstil na lestvico top 10 najbolje prodajanih albumov. Dejstva govorijo sama zase, a prepričate se seveda lahko zgolj na lastna ušesa, zato vsem ljubiteljem filmske glasbe – pa tudi tistim, ki to (še) niste ali pa bi radi postali – album John Williams In Vienna v kateri koli obliki in formatu najtopleje priporočam v posluh.

Share