Einstürzende Neubauten
Zeichnungen des Patienten O.T.
Some Bizzare Records, 1983
Spomin je naluknjan sir. Bolj, ko sem brodil po spominu, slabše mi je šlo. Le iz konteksta lahko za silo rekonstruiram, kako so se ti nenavadni zvoki znašli v moji glavi. Zagotovo sem ploščo Zeichnungen des Patienten O. T. (Risbe pacienta O.T.) berlinske skupine Einstürzende Neubauten prvič slišal na Študentu. Zagotovo sem jo v skladišču z vinilkami Radia Študent tudi prvič prijel v roke. In sklepal bi, da sem jo kupil med obiskom Amsterdama, poleti 1989. Blixa Bargeld in druščina so takrat nastopali na pomolih pred amsterdamskim pomorskim muzejem. Oder je bila stara vojaška ladja, privezana ob pomolu. Blixa je korakal po krovu ladje, tolkalski del skupine je rekvizite postavil na jambore in tam visoko zgoraj razbijal po kovinskih in plastičnih sodih ter vzmeteh. Ozvočenje je delovalo slabo. Pol koncerta je deloval samo levi stolp zvočnikov (morda je bil desni, ne vem več.)
Risbe pacienta O.T. so drugi studijski album skupine Einstürzende Neubauten. Pesem na plošči, ki je večna, je Armenia. Armenio so igrali tudi na vojaški ladji, privezani pred pomorskim muzejem. In najbrž so Armenio igrali tudi v eni od kletnih dvoran ljubljanskega Gospodarskega razstavišča, ko so februarja 1985 prvič razbijali v Ljubljani. Album Risbe pacienta O.T. sem moral imeti. Zaradi Armenie.
V tistih letih je bila Armenija še del Sovjetske zveze. Na začetku 20. stoletja so turške sile v Armeniji izvedle genocid. Iz pesmi Armenia veje vsa bolečina, kolektivna travma armenskega ljudstva. Armenia je pesem, ki naježi hrbet.
Takrat, ko se mi je Armenia vtetovirala v glasbeni spomin, nisem vedel, da so Einstürzende Neubauten vodilni motiv pesmi presneli iz skladbe armenskega skladatelja Gara Zakariana. Motiv so, sklepam, posneli na magnetofonski trak in iz traku naredili zanko, primitivno in učinkovito orodje analogne glasbene dobe. Magnetofonska zanka je orodje repeticije. Prek ponavljajočega motiva Blixa recitira: »So vulkani še aktivni?« Druščina iz skupine pa po Zakarianovem motivu razbija, ropota z vrtalnimi orodji, basovsko ozadje ni namenjeno ustvarjanju melodije, pač pa temačnemu vzdušju … Armenia je lirika poznega 20. stoletja. Stoletja, ko je človeštvo izumilo genocid in svetovno vojno.
Risbe pacienta O.T. niso album za sončne, poletne dneve. Niso album za vsak dan. Risbe gredo na gramofon, ko moram znova kalibrirati glasbeni okus.
Ali Žerdin je urednik Sobotne priloge. Včasih je bil novinar in urednik na Radiu Študent, pozneje novinar in urednik Mladine in Dnevnikovega Objektiva.
