Gospodar in suženj
Za pogovor o Fantômas bi bil seveda najbolj primeren Mike Patton, ker pa on tistega popoldneva, 6. maja, za nas ni bil dosegljiv, sem o metodah ustvarjanja, uresničevanju zamisli in delitvi vlog v tem glasbeno zahtevnem projektu poskušala čim več izvleči iz “sužnja” Kinga Buzza, sicer kitarista in vodje skupine Melvins.
VPR Kaj misliš, zakaj te je Mike Patton povabil k projektu Fantômas?
Domnevam – v domnevah pa nikoli ne moreš biti popolnoma gotov –, da zato, ker je domneval, da bom počel nekaj, kar mu bo všeč. Je ljubitelj vsega, kar sem ustvaril v preteklosti.
VPR Sta se pred Fantômas že poznala osebno ali samo glasbeno? Ali ste Melvins kdaj igrali s Faith No More?
Nikoli, s Faith No More nikoli. Smo pa večkrat igrali z Mr. Bungle. Težko si predstavljam, da bi kogarkoli iz Faith No More, razen Mika, Melvins sploh zanimali. Tudi jaz nisem bil nikoli njihov ljubitelj, MTV-generacija ni bila reč, v katero bi želel biti vpleten. Mike je bil pojava s te scene, v določeni meri MTV-dečko s posterjev. Jaz v tem nisem bil nikoli. Ko se je ta scena dogajala, sem bil v popolnoma drugem glasbenem dogajanju.
VPR Verjetno so ti bili Mr. Bungle bolj všeč?
Všeč mi je bilo dejstvo, da so bili pripravljeni početi nekaj drugačnega. Obstajajo pa tudi reči, ki jih pri njih nikoli nisem maral. Nisem prenašal kitarista. Težko gledam nazaj na te stvari, ker sem imel prav osebne težave z njim, veliko grdih reči o meni je povedal, o tem, kaj delamo, uničil je veliko lepih reči, to je žalostno.
VPR Ali je grdo govoril o Melvins?
O mnogočem je grdo govoril. Stopil sem stran, nisem mu posvečal pozornosti, pustil sem mu, da je počel, kar je hotel. To je gotovo spremenilo moj pogled na Mr. Bungle. Trevor in Mike sta mi všeč, prav nobenega odnosa pa nimam z bobnarjem in niti trohice zanimanja za kitarista.
VPR Kaj po tvojem počnete v Fantômas, kaj je vaš cilj?
Najprej je treba vedeti, da v Fantômas nisem glavni, torej tisti, ki piše komade. To je Mike, Fantômas so Mikov projekt. Jaz ustvarjam v Melvins, tam sem jaz glavni. Tu pa igram kitaro in v bistvu počnem to, kar Mike želi, da počnem. Skupaj poskušamo oživiti Mikovo vizijo. Meni je to všeč, ker je nekaj povsem drugačnega od tistega, kar sem sicer navajen početi.
VPR Za spremembo ti je všeč, da ti nekdo ukazuje?
Ja, v tem projektu sem suženj, on pa je moj gospodar. (smeh)
VPR Kako vas Mike vodi? Vam svoje poglede razloži, vam da v poslušanje semple, ki jih naredi sam?
Zelo natančno nam razloži vse podrobnosti. Ima jasno idejo, kaj hoče.
VPR Vam to verbalno razloži?
Večinoma, ja. Mike na demo posnetkih odigra vsa glasbila, tako da dobimo tudi zvočno sliko tega, kar hoče.
VPR Kaj se je dogajalo z vašo zadnjo ploščo, precej je zamujala, kakšne težave ste imeli?
Zamujali smo z ovitkom. Posneta je bila že pred letom, zdaj smo posneli že novo ploščo.
VPR Gre za nadaljevanje Delirium Cordida?
Upajmo, da ne. (smeh)
VPR Kaj je narobe s to ploščo?
Nič, le podobne plošče ne bi spet delal, ker bi bilo dolgočasno. Ko se pogovarjam s privrženci, recimo z ljubitelji Melvins, je zanimivo, kako vedno izberejo neko obdobje – čeprav imajo vse naše plošče –, ki jim je še posebej všeč, imajo svoje najboljše obdobje benda in se sprašujejo, če bomo še kdaj naredili podobno ploščo. V resnici pa naših plošč, če bi vse zvenele enako, ne bi nihče maral. (smeh)
VPR V Melvins stalno razvijate nove ideje.
Ja, to je bistvo. Melvins nimamo težav s tem.
VPR Kljub temu pa osnova ostaja, ne kršite osnovnih pravil.
Ne.
VPR Verjetno je v Fantômas enako.
Fantômas so nekaj čisto drugega, zelo drugačni od Melvins. Jaz recimo igram popolnoma drugače, imam čisto drugačen odnos do igranja. Pravzaprav gre za popolno nasprotje. Melvins zvenimo veliko bolj hudobno, bolj neandertalsko, Fantômas so veliko bolj uglajeni.
VPR Ne strinjam se. Dobro, na Director’s Cut je nekaj prelepih, lahko rečemo celo romantičnih trenutkov, vendar pa jih presekate ravno s “hudobnimi” deli.
Bolj kot o tem, kako glasba zveni, govorim o tem, kaj jaz čutim, ko jo igram. Zame je to drugače. Pri Fantômas gre vse naravnost iz glave. Z Melvins pa so najboljši koncerti tisti, ki se jih sploh ne spomnim. V Fantômas ves čas samo razmišljam. Misli, misli, misli! To je zame čisto drugače, sicer sem žival.
VPR Paziš, da ne bi naredil kaj narobe?
Trudim se, ja.
VPR Kako vas Mike kaznuje za napake?
Nas ne. Vsi delamo napake. Tudi Mike! (smeh)
VPR Kako pa je bilo, ko ste se na odru združili Fantômas in Melvins?
To je bila zamisel za koncert, na katerem bomo vsi skupaj na odru ob istem času. Potem smo to tudi posneli. Koncert na posnetku ni najbolje uspel, vsaj jaz tako mislim. Nekaj komadov mi sploh ni všeč.
VPR Ali si bil na tem koncertu razcepljena osebnost?
Po svoje res. Nekaj komadov sem igral s Fantômas, nekaj z Melvins, nekaj pa smo igrali vsi skupaj. Bilo je luštno, zabavno. Veliko glasbenikov na enem mestu, igrali smo v Los Angelesu, San Franciscu, New Yorku in v Montrealu. Z novoletnega koncerta v klubu Slim’s v San Franciscu smo pobrali najboljše trenutke in izdali album.
VPR Kakšen je odziv na Fantômas v ZDA? Hodite pogosto na turneje?
Ne.
VPR Zaradi časa?
Nimamo veliko časa, a nam kljub temu uspeva. Pravkar smo bili na ameriški turneji in bilo je dobro.
VPR Verjetno vsi živite od glasbe?
Zase lahko rečem, da ja. Vsi v Fantômas prav tako in še dva iz Melvins. Vendar nismo milijonarji. Od glasbe živim že kar nekaj časa, od leta 1989. Ni mi bilo vedno lahko.
VPR Ko greste Fantômas snemat v studio, je verjetno vse že vnaprej domišljeno?
Ja. Samo v hlače se še podelamo, medtem ko tuhtamo, kako naj vse skupaj odigramo. Pa se niti malo ne hecam, čisto res je.
VPR V čem je razlika, ko se Fantômas dobite v živo in ko igrate v studiu in snemate plošče? Imate na odru kaj več svobode kot v studiu?
Niti ne. V bistvu sploh nič ne improviziramo.
VPR Ne morem verjeti.
Se ti zdi, da improviziramo?
VPR Vsaj malo, ja.
Zakaj tako misliš? Si nas že videla v živo?
VPR Videla sem neke posnetke s koncerta po televiziji.
Rekel bi, da improviziramo manj kot 2 % vsega, kar se dogovarja na odru.
VPR Mike torej misli na vse?
Ja. Obstajajo določeni deli, ki jih igramo skupaj in delamo odtrgan hrup, vendar pa to ni improvizacija, vse je načrtovano. Načrtovan hrup. Improvizacija pomeni, da poslušaš, kaj kdo drug igra in se mu v tem pridružiš, pri tem ni možnosti, da bi naredil karkoli narobe. Nekateri mislijo, da je lahko improvizacija dobra ali slaba, jaz se s tem ne strinjam. V Fantômas je vse načrtovano, od začetka do konca.
VPR Vas koncerti izčrpajo?
Mentalno, ja.
VPR Fantômas so nekaj posebnega v glasbenem svetu. Ko so me prijatelji spraševali, kaj igrate in ali naj gredo na koncert, sem jim rekla, da je to nekaj najbolj avantgardnega ta hip in da gre za rockovski orkester.
Sliši se kar OK. Bi se strinjal.
VPR Kako pa ti dojemaš vaše početje?
Pretvarjamo se, da smo rockerski bend, vendar pa gre še za mnoge druge reči. Jaz našo glasbo opisujem kot japonsko hrupno heavymetalsko spagetti-western ambientalno glasbo.
VPR Nalepke za vas ni.
Ljudje, ki pridejo na naš koncert in pričakujejo navaden rockovski bend, nekaj, kar bo zvenelo kot Faith No More, so zelo razočarani, in prav je tako. Če si želijo tega, živijo v preteklosti in so naivni bedaki. (smeh)
VPR Prihajate iz slogovno različnih bendov, katere od privržencev vaših originalnih bendov po tvojem glasba Fantômas najbolj razočara?
Privržence Slayer. Dave igra enako kot pri Slayer, ob tem pa še mnogo drugih reči. Slayer so zelo matematičen bend – kitica, refren, kitica, refren – brez kompliciranja. Mnogo njihovih privržencev je relativno neumnih, ne pričakujem, da v resnici lahko dojamejo kaj več od tega. Nimajo razvitih potrebnih sposobnosti.
VPR Upam, da ne bodo prebrali intervjuja in te preganjali.
Mislim, da tudi berejo ne kaj dosti. Mislim, da mi sploh ni treba skrbeti zaradi njih. Mislim, da lahko rečem, kar hočem, o privržencih Slayer. Tisti, ki bodo prišli na koncert in jim bo všeč, tako ne bodo težavni. Tistih, ki bodo razočarani, pa se ne bojim. Nasploh že leta v intervjujih govorim, kar hočem, in zaradi svojih izjav nikoli nisem imel težav.
VPR Za konec povej še kaj o novi plošči, praviš, da je že narejena?
Je. Vendar raje ne bi govoril o njej. Naše glasbe ne poslušam z istimi ušesi kot drugi. Ne maram govoriti o glasbi, ki jo ustvarjam. Ne slišim namreč dobrih delov, slišim samo tiste slabe. Našteti znam samo tisto, kar mi ni všeč, čeprav nekatere stvari cenim, ampak ponavadi potrebujem veliko časa, da pridem do te točke.
20 let skupine Melvins
VPR V kateri fazi ste Melvins trenutno, kako bi opisal vaš položaj?
Udobno. Z Melvins smo že veliko povedali in veliko naredili. Ne vem, če je že prišlo do vas, a pred kratkim smo izdali knjigo Neither Here Nor There, v kateri so objavljena dela umetnikov in piscev, ki niso nujno povezani z nami. Notri je tudi nekaj stvari, ki smo jih naredili sami, vendar ni nobenega blebetanja o bendu, o naši zgodovini. Zamisel za knjigo sem dobil že pred nekaj leti, pred kratkim pa sem stvari šele domislil.
VPR Vsebino knjige si torej izbiral ti?
Jaz in moja žena, ki je grafična oblikovalka. Ovitke za plošče Melvins dela že od leta 1993. Knjigo sva pripravljala v prostem času, kako leto in pol je vse skupaj trajalo. Gre za kar velik dosežek, za eno od reči, na katere sem res ponosen.
VPR Gre torej za neke vrste kolaž umetniških del?
V knjigi so zbrana dela različnih umetnikov, ki sva jih prosila za prispevek, pri tem ni bilo nujno, da ima ta karkoli opraviti z Melvins.
VPR Kdaj in kje je izšla knjiga?
Prvotna naklada je že razprodana, tako da že pripravljamo ponovno izdajo. Izšla je 9. marca, ko smo imeli Melvins v Olympii, zvezna država Washington, koncert ob 20. obletnici. Nastopili smo z Mudhoney. Natisnili smo 1000 knjig s trdimi platnicami in 6000 z mehkimi.
VPR In vse ste že prodali?
Ja. Moj cilj je bil prodati 10.000 knjig, prvotno naklado pa smo prodali, ne da bi knjigo poslali v knjigarne in ploščarne. Poleg tega smo izdali še retrospektiven CD, na katerem je po pesem z vsakega našega albuma doslej. Na plošči je tudi nekaj pesmi iz zgodnjih osemdesetih let, ki prej še nikoli niso bile objavljene.
VPR 20 let! Ali si si kdaj predstavljal, da bo trajalo tako dolgo?
Nikoli nisem razmišljal na tak način. Že zdavnaj sem presegel cilje, ki sem jih imel z glasbo. Vse, kar sem na začetku hotel, je bilo le, da bi imel bend.
VPR Ali ste koncert ob 20. obletnici igrali v tisti dvorani, v kateri ste igrali svoj prvi koncert?
Oh, kje pa, tiste dvorane že dolgo ni več. Smo pa igrali v istem mestu.
VPR Koliko ljudi je bilo na vašem prvem koncertu in koliko jih je bilo na obletnici?
Na prvem mogoče 10, na obletnici pa 1000. Bil je res velik dogodek.
VPR Kaj novega lahko pričakujemo od Melvins?
Nova plošča izide avgusta. Končujemo še video, potem bo jeseni izšla plošča, ki smo jo naredili z Jellom Biafrom, pripravljamo tudi remiks album, na katerem se bodo številni različni glasbeniki igrali z našimi komadi, ponovno bomo izdali ploščo Lucky Retard, pripravljeno imamo tudi novo ploščo, na kateri igramo originalni člani benda.
Ker sva se pogovarjala pred koncertom, moram priznati, da je moj pogled kasneje, med koncertom, pogostokrat obstal na Kingu Buzzu in da so se mi usta takrat kar sama raztezala v širok nasmeh, ko sem ga opazovala, kako v rahli agoniji res računa in šteje in se muči med igranjem. A bilo je očitno – kot je bilo Buzzu naporno to glasbo igrati, jo je bilo delu številne publike težko poslušati. Koncert je trajal nekaj več kot uro, fantje so korektno predstavili po nekaj pesmi z vseh treh doslej objavljenih plošč in nekaj komadov, ki jih prej še nismo poznali.
Viva, Muska, 7-8/04
