Premierna predstavitev filma o punk skupini KuZle v petek, 21. maja 2010, v idrijski kinodvorani pred polnim avditorijem, koncert mladih idrijskih skupin Red Potato, Banditi ter MlaDe KuZle istega dne za nakupovalnim centrom TUŠ v Idriji, pa je pustil poslušalce rahlo ravnodušne.
Ko se spravi na pot trojica prvoborcev iz briškega Strelišča in šempetrskega CRMK-ja, se mora pa nekaj pomembnega dogajati. In tako smo šli na dogodek v Idrijo, ki je kot marsikateri v zadnjih časih močno pogledal nazaj. Že sam prihod v Idrijo je povedal, da se dogaja nekaj nevsakdanjega, na nek način skorajda komemorativnega, nedvomno pa nostalgičnega. Nekdanji mladci Dare Kaurič, Bojan Lapanja, Iztok Turk in Dušan Moravec (ne smemo pozabiti na Bojana Pajerja in Iztoka Lampeta) so v filmu Matjaža Mraka in Roberta Šabca sklenili ugrabiti še nekaj trenutkov svoje mladosti. Tisti, ki se jih spominjamo iz tistih časov, zlahka opazimo razliko, resda pa se vsi štirje niso enako oddaljili od svoje punkovske esence. Tako je film dejansko le dokument o nekem času in o nekih ljudeh, ki so soustvarjali več kot samo zgodovino slovenske glasbe, soustvarjali so zgodovino nove slovenske družbe in, kot je v filmu jasno povedano, pred drugimi tako imenovanimi zaslužnimi, predvsem pa z bolj čisto in preprosto idejo. Pokažejo na nerazumevanje simbolike v času, ko prekrižan kljukasti križ z napisom Nazi Punks Fuck Off! na broški ni pomenil tistega, kar je bilo dejansko zapisano, ampak tisto, kar si je neki dušebrižnik mislil. Zgodilo se je v času, ko je ljubezenska pesem Vahid pomenila skorajda šovinistični izpad. Pogled nazaj je pomemben, pogled v danes pa pokaže nekaj drugega, med drugim tudi napis Ray Ban na očalih Dareta Kauriča pove, da fantje iz osemdesetih niso isti kot možje iz 21. stoletja. Kljub vsemu film, ki skupini KuZle daje prostor v zgodovini slovenske glasbe.
Bolj je na punkerske čase spomnil koncert, pa ne po naboju ali tisti divji kaotičnosti, ki je polnila takratne nastope. Bolj je spominjal po improvizaciji, oder je bil namreč kar tam nekje v zaledju trgovskega centra med mizami lokala, za zaščitno ograjo, ki je omogočala nekaj mladim nadebudnežem, da so, držeč se zanjo, kričali glasbenikom direktno v obraz. Medtem, ko sta mladi Red Potato in Banditi še nekako izkoristili čas in prostor, pa so MlaDe KuZle zaradi zagnanosti ali neustreznosti ozvočenja povzročile izpad sistema, tako da so večji del svojega nastopa odigrale ob zadušenem zvoku, ki je zadušil tudi pričakovanja. Časi so drugi, ljudje so isti, vendar drugačni.
KuZle spletna stran
KuZle MySpace
