Kultura in prosveta, to naša bo osveta

Foto: Bojan Vrlič

Elliot Sharp, 14. Internationales New Jazz Festival Moers 1985, Foto: Bojan Vrlič

 

Pred časom (predlansko poletje) sem bil s kolesom na Koroškem. V soboto dopoldne sem skočil na bajkerski đir na Smrekovec, in ko sem se vrnil, mi je prijatelj Mirč poročal, da je bil na TV Slovenija film o Elliotu Sharpu. Kaj več mi ni znal povedati, sem pa šel pogledat v spored in tam je pisalo Več krajev za vedno, dokumentarni film. Ne na netu ne kje drugje nisem pod tem naslovom zvedel o filmu nič konkretnega.

Prejšnji teden (v sredo) pa sem ponovno naletel na ta misteriozni naslov (22:15 Več krajev za vedno, dokumentarni film, ponovitev), spet samo to in nič več. Od takrat mi je dogodek izpred leta in pol že zbledel, mi je bil pa naslov vseeno od nekje znan in sem šel pogledat, za kaj gre. In za kaj gre? Gre za zanimiv dokumentarec, neke vrste road documentary, ki ga je režiral Američan Michael Benson (More Places Forever). Film je nastal v koprodukciji RTV SLO, ZDF/Arte in Bensonove produkcije Kinetikon. V njem so fragmenti s potovanja Irwinov in dveh odštekanih ruskih umetnikov po ZDA, Kitajski itd. V njem je tudi Arthur C. Clarke, s katerim se je Benson srečal v Šri Lanki, vezno tkivo pa tvori Elliot Sharp, ki (v triu in solo) muzicira v Vilenici.

Benson je sicer zanimiv model, s katerim sem nekaj malega tudi prijateljeval. Kar nekaj časa je živel v Ljubljani, zdaj pa je že nekaj časa spet v ZDA. Zdi se mi, da je bil diplomatsko dete, pravil mi je, da je bil med odraščanjem kar nekaj časa v Beogradu. V devetdesetih je posnel zanimiv film o NSK Predictions of Fire.

Najin konekšn je bil predvsem muzičke narave. Podobno kot mene so tudi njega rolali elektronski ambient (Brian Eno, Aphex Twin …), afriška muska, psihadelični rock, nemška kozmična glasba, »spiritualni« jazz in še marsikaj tega. Spomnim se, da mi je pravil, da snema film in da bo v Vilenici snemal Sharpa, ter me (ker je vedel, da sem fen) povabil, naj pridem in prisostvujem snemanju. Ne vem, kaj je bil razlog, a žal se nisem odzval.

Najmočnejša Bensonova fascinacija pa je spejs, naslednji teden v NYC štarta njegova “vesoljska” razstava. Med drugim je Benson oblikoval tudi podobe vesolja v Malickovem filmu Drevo življenja (The Tree of Life). Že zaradi Bensonove prihajajoče razstave ter njegovega večletnega bivanja v Sloveniji ter ker gre za film iz lastne (ko)produkcije, je takšen ne-pristop, ki kaže na popolno ignoranco kulturnih vsebin (in to celo lastne produkcije) škandalozen.

 Dvakrat v zadnjem letu in pol zavrtet dokumentarec lastne produkcije samo zato, da “zafilaš” program, in ne da bi v najavi programa ali na teletekstu vsaj z besedico omenil, za kaj pravzaprav gre, in s tem zaobideš še tisti že itak zelo ozek krog zainteresiranih, je kulturna sramota!!

 Podobna usoda je doletela film Petra Braatza Over The Air, ki je prav tako nastal v RTV-jevski koprodukciji. Gre za dokumentarec o ameriški turneji pevca Damo Suzukija (ex-Can !!!!). Film sem pred leti videl v tolminskem Minku v sklopu festivala Sajeta, RTV SLO pa ga po takratnih informacijah menda sploh ni predvajala! Tega sam sicer zaogotovo ne morem potrditi, a če ga je ga je že, ga je verjetno podobno malomarno (brez ustrezne najave in v kakšnem skrajno obskurnem terminu) kot Bensonov film.

 

Share