Vzdušje je bilo pravo!

bosong

 

Konec lanskega avgusta je v Bistrici ob Sotli potekal tretji glasbeni tabor BoSong. Osnovna usmeritev ostaja združiti glasbene vizije in pristope glasbenikov ter v kratkem času ustvariti kolektiven avtorski glasbeni izdelek. V izvedbi so bile doslej vsakič spremembe. Organizatorji iz Mladinskega društva Bistrica ob Sotli še iščejo pravo formulo. Kot se zdi in kot dokazuje tudi pred kratkim na spletu objavljeni zvočni posnetek končne prireditve  (zvočni miks je delo Luke Dragovana), so na sledi zmagovalni kombinaciji.

Prvič je BoSong vodil prepoznaven mentor in tolkalec Zlatko Kaučič. S seboj je pripeljal velik del svojega Komba. Kombinacija domačinov in gostov ni bila v celoti usklajena, kajti ansambel je bil že navajen dela s Kaučičem, medtem ko so se ostali udeleženci še iskali. Nesporno uspešen projekt s fascinantno zaključno produkcijo, kljub vsemu ni zadovoljil vseh – udeležencem se je morda zdelo, da so težko dohajali, člani že prej uigrane zasedbe pa so se počutili skoraj kot na običajnih vajah.

Naslednji poskus leta 2012 je bil združiti manjšo skupino izkušenejših glasbenikov, ki so se žanrsko bolj ozko usmerili v free jazz. Po treh dneh intenzivnih vaj so se predstavili majhnemu krogu poslušalcev. Nič narobe, toda organizatorji so si za naslednji poskus zaželeli bolj ambiciozno zastavljen projekt.

Zadnji BoSong je tako združil več glasbenikov – število je sicer iz dneva v dan variralo, vseh skupaj jih je sodelovalo dvanajst. Trajal je štiri dni, na zadnji avgustovski dan pa je bila končana produkcija. Novost je bil pristop. Projekt je potekal na način izmenjave znanj, veščin in vrednot. Nihče torej ni bil v vlogi mentorja, zamisli vsakega udeleženca so bile enakovredno upoštevane. Več o zadnjem BoSongu ter o poteku, težavah in sporočilih za prihodnje edicije je povedal pobudnik projekta, domačin iz Bistrice ob Sotli, sicer profesionalni glasbenik, bobnar in tolkalec, Vid Drašler.

Zakaj ste se odločili organizirati zadnji BoSong? Ste imeli kak poseben namen?

Vid:  Festival smo orgaizirali z namenom, da bi se vsi bistriški glasbeniki združili in ustvarili nekaj skupaj. Vemo, da v Bistrici deluje oziroma je delovalo veliko število rock bandov, da je tukaj na novo ustanovljena pihalna godba, da sta dva pevska zbora in tako naprej. Zanimalo nas je, kaj se da ustvariti skupaj. Na koncu tega nismo ugotovili. Imeli smo velike težave pri poteku delavnice, predvsem z udeležbo, saj je veliko glasbenikov imelo obveznosti in so bili le delno prisotni. To je otežilo potek in samo realizacijo ideje o kopičenju glasbenega materiala, ki naj bi ga predstavili na zaključni produkciji. Izpostaviti pa velja, da smo uspešno povezali mlajšo generacijo glasbenikov s starejšimi kolegi. To je bil eden izmed glavnih ciljev in v tem pogledu smo bili uspešni.

Kako je potekalo delo? Kakšen je bil dan za udeleženca?

Vid: Dan se je začel s skupnim zajtrkom in kavo. Že prvi dan smo znotraj skupine formirali manjše zasedbe, ki so ločeno vadile. Nismo postavljali nobenih ciljev in pravil, ampak smo želeli, da si vsaka formacija izbere svoj način dela. Te formacije so se takoj izkazale in že prvo dopoldne je nastal material, ki je predstavljal del zaključne produkcije.

V skupinskem delu ob popoldnevih, ko so bili prisotni vsi udeleženci, smo se posvetili improvizaciji. Skupino sva z bratom Joštom vodila skozi nekaj načinov igranja glasbe, kar je bilo za večino udeležencev nekaj novega. Šlo je za raziskovanje različnih spektrov zvoka, dinamik, hitrih premikov atmosfer in še česa. Igrali smo vodeno in nevodeno, ritmično in neritmično, glasno in tiho. S tem skupinskim improviziranjem smo dobili jedro nastopa zaključne prireditve.

Je prišlo do kakšnih zapletov ali nevšečnosti?

Vid: Razen izostankov glasbenikov na vajah zaradi obveznosti je vse potekalo zelo dobro. Vzdušje je bilo pravo!

Kako je uspela zaključna produkcija?

Vid: Mislim, da odlično! Potekala je na zadnji dan avgusta, na prostem, na travniku zraven domačije Kramerjevih v zaselku Kunšperk. Sprememba okolja je bila gotovo dobra poteza, kajti tako pripravljene pesmi kot skupinske improvizacije so zazvenele drugače, bolj sveže. Tudi nočni hlad ni mogel pokvariti razpoloženja. Bilo je kar nekaj publike in odziv poslušalstva je bil odličen.

Kako sam ocenjuješ zadnji BoSong? Kakšni občutki te prevevajo, ko poslušaš zvočni zapis zaključne prireditve? Kaj je bilo dobro in kaj boste naslednjič naredili drugače?

Premisliti moramo, ali ne bi z uvedbo simbolične vpisnine dosegli bolj resnega pristopa udeležencev. Prihajanje in odhajanje nekaterih je najbolj škodilo njim samim, saj bi s konstantnejšim delom in izmenjevanjem izkušenj lahko pridobili še več. Vseeno je skupni vtis odličen. Ves čas je bil v zraku pozitiven naboj, mlajši glasbeniki so se krasno ujeli s starejšimi, nastalo je nekaj zanimivih kompozicij in zelo intenzivnih improvizacij. Tudi na večernih jam sessionih. Posnetek zaključka, ki ga je Luka Dragovan odlično zmiksal, je po mojem mnenju lepo ujel to vnemo, ki je krasila zadnji BoSong od prvega do zadnjega dne.

DSC_6164a

Share