5ka – MISLITI MUSKO (XL)

z Lano Trotovšek

V novi 5ki razmišljujoče glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzičnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov – od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. Zadnjo desetko v rubriki otvarja priznana klasična violinistka Lana Trotovšek.

foto: Boris Bizjak

 

Lana Trotovšek izhaja iz glasbene družine. Violino je pričela igrati s štirimi leti in od takrat sta neločljivi.

Zanimiva kariera mednarodno uveljavljene klasične violinistke jo je vodila od Akademije za glasbo v Ljubljani, kjer sta jo poučevala Volodja Balžalorsky ter Primož Novšak (leta 2006 je prejela Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani za izjemni nastop Hačaturjanovega koncerta za violino ob spremljavi Slovenske filharmonije pod taktirko Georga Pehlivaniana), preko salzburške glasbene akademije Mozarteum, kjer jo je pod okrilje vzel legendarni violinist Ruggiero Ricci, pa do podiplomskega študija v Londonu (Trinity College of Music ter kasneje Royal College of Music), kjer se je izpopolnjevala pri violistki Rivki Golani ter profesorju Itzhaku Rashkovskemu.

Njeni nastopi so odmevali na najbolj prestižnih evropskih odrih – v Eindhovnu ter Amsterdamu (Concertgebouw), Konzerthausu na Dunaju, v Teatro La Fenice v Benetkah, v številnih londonskih dvoranah ter drugod po svetu (od Portugalske do Kitajske). Septembra odhaja na turnejo v ZDA, kjer bo nastopala v New Yorku in Washingtonu.

Nastopa pa tudi v komornih zasedbah. Skupaj s čelistom Stjepanom Hauserjem (2cellos) in pianistko Yoko Misumi so v klavirskem Triu Greenwich kot varovanci Bernarda Greenhausa osvojili številne nagrade in priznanja ter nastopili na koncertnih odrih v Evropi ter ZDA.

Lanini koncerti so predvajani na britanskem BBC Radiu 3, RTV Slovenija in TV Arte v Franciji. Njene zgoščenke so izdane pri založbah Meridian, Signum, Champs Hill in Hedone records.

Lana že skoraj desetletje živi v Londonu, v Veliki Britaniji.

– – –

Glasba je tišina med notami. (Claude Debussy)

Zvok potuje in glasba potuje. Umetnost, ki se zgodi, in je potem ni več. Vsaka nota potrebuje čas, da na nas pusti vtis. Zavemo se je šele v tišini, naši občutki pa se sproščajo z zamikom. Misli potrebujejo tišino. Tišina povezuje naše misli z zvokom, zato je tišina glasba med notami.

Ne igraj not, igraj tisto, kar note pomenijo. (Pablo Casals)

Besede povezujemo v zgodbo, note v skladbo. Kdor igra le note in s tem ne oddaja sporočila, je kot da bi ves čas poslušali nekoga kako tipka na pisalni stroj.

Smo igralci, pripovedovalci. Vsaka skladba ima svoje ozadje, če pa ta zgodba ni zanimiva, si jo izmisliš sam. Kakšna svoboda v glasbi – isto skladbo lahko vsakič znova zaigraš na drug način in s tem poveš drugo zgodbo, kot bi bral novo knjigo!

Glasba ima svojo notranjo logiko. To je logika sanj, jasna v sebi, ne pa nujno tudi v vsakdanjem življenju. Včasih izraža nekaj, kar se da opisati z besedami, ne pa vedno. (Tamás Vásáry)

Skoraj vedno me glasba sama odpelje do občutkov, ki oblikujejo interpretacijo. Le včasih, ko se na primer s pianistom ne najdeva v njej, ker jo drugače občutiva, si jo poskušava razložiti.

Težko je opisati občutke, ki jih doživljamo ob izvajanju ter poslušanju glasbe. Lažje si je razlagati občutke, ki jih doživljamo ob programski glasbi kot je na primer Beethovnova »Pastoralna« simfonija, Prokofjev »Peter in volk«, Čajkovski »Romeo in Julija«, vse opere ter balet in podobno glasbo, s predlagano vizualizacijo ter ozadjem. Vendar globoko občutimo tudi glasbo, ki ni vezana na program. Kaj takrat občutimo ter zakaj?

Da glasba vzbuja posebne občutke pri ljudeh in živalih so dokazale že znanstvene raziskave; ima tako blažilen kot negativen vpliv. Klasična glasba ima na primer poseben učinek pri zdravljenju duševnih bolezni. Pri glasbeni terapiji predvajajo mirno, blago klasično glasbo, brez večjih amplitud v glasnosti, saj naj bi ta zviševala pritisk. Naš živčni sistem pa se različno odziva tudi v odnosih med intervali in harmonijami.

Preprostost je največji dosežek. Nekdo lahko igra ogromno količino not in še več, ampak preprostost je krona vse umetnosti. (Frederic Chopin)

Ne glede na količino not, ne glede na stopnjo zahtevnosti, naj skladba zveni, kot da jo izvajamo z največjo lahkoto. In kako doseči to preprostost? Največja ovira je predsodek. Vse skladbe imajo etiketo: težko – lahko – srednje težko in podobno. Te etikete smo jim dodelili sami ali pa smo jih prejeli od svojih učiteljev. In ko se s tem v glavi določene skladbe lotimo, nas to zavira, namesto da bi se posvečali globljemu namenu. Vsaka skladba je enako »težka« preden se je lotimo, le da za nekatere potrebujemo več časa, da jih osvojimo.

Ne poskušaj tekmovati z moškimi, to ne bo nikogar očaralo. Zapomni si, da jeeden od razlogov, da te imajo radi, ta, da ne predstavljaš še večje konkurence moškim egom. (Chrissie Hynde)

Moški ego, ženski ego. … Zakaj bi sploh morali tekmovati? Ko se začnemo primerjati z drugimi, potlačimo svojo izvirnost.

 

Lana Trotovšek 27.8. kot gostujoča solistka nastopa v Slovenski filharmoniji z moskovskimi solisti, pod taktirko Jurija Bašmeta.

Share