ROSS DALY

Selected Works

(Oriente Musik, 1994)

Irski glasbenik Ross Daly bi bil le eden mnogih evropskih otrok cvetja, ki so konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let romali v obljubljeno deželo Indijo, če ne bi na potovanjih vedno večje pozornosti posvečal tudi zvokom Bližnjega Vzhoda. Do najbolj korenitega zasuka v njegovem ustvarjanju in muziciranju je prišlo takrat, ko se je znašel na otoku Kreta in je ob spoznavanju tamkajšnje glasbene tradicije dokončno podlegel bogastvu glasbenih izrazov Vzhodnega Sredozemlja. Možakar se je naselil v Atenah in že vrsto let sodi med največje "uvožene" poznavalce turške in grške tradicionalne glasbe. Njegov kultni status (še posebej) med starejšo generacijo world music občinstva nezadržno narašča. Tako ni nič čudnega, da mu prestižni Rough Guide To World Music namenja kar dve strani, pri tem pa še posebej opozarja na Selected Works, na (zdaj že dve leti star) presek skozi njegova najboljša dela.

Selected Works je idealen izdelek za vse tiste, ki so dolga leta podlegali mamljivim zvokom kakšnega Ravija Shankarja, zdaj pa so si zaželeli spremembe, a take, ki je še blizu njihovim ušesom (podobno osvežitev predstavljajo izdelki Rabiha Abuja Khalila in etno projekti Ryja Cooderja). Ross Daly se vešče sprehaja med tradicionalnimi zvoki Srednjega Vzhoda in Vzhodnega Sredozemlja in jih tke v bolj ali manj enotno zvočno zaveso. Grško muziciranje se prepleta z zvoki Irana, turški taksim z indijsko rago, špansko arabski flamenko pa trči ob klasično tradicionalno folk obliko centralne Anatolije. Gradnja "progresivno dolgih" skladb Dalyju na splošno ne dela težav. Večina jih (kot znaten del orientalskega gradiva) temelji na razvoju ideje, nakazane v uvodnem taksimu, pri čemer zna Daly dovolj dobro stopnjevati tudi njihovo dinamiko. Moja ušesa daleč najbolj pritegne skladba Pentozalis, v kateri končno planejo na dan tudi avtorjeve (zatrte?) mladostne korenine. Živahen grško-irski jig te v hipu spravi na noge. Dalyja najbolj tepejo po glavi uvodni taksimi, ki večkrat zatavajo v post-hipi nirvanizem, še posebno takrat, ko vzame v roke razvpiti sitar.

Končni vtis? Spodbudno, neskončno uporabno za spuščanje vzhodno mediteranskih zvočnih zaves, eden boljših izdelkov etno new age (hipi) krila v produkciji world music iz prve polovice devetdesetih let.

Pa še to. Tale Dalyjeva CD plošča je od časa do časa dosegljiva tudi v naših bolje založenih prodajalnah plošč z etno področja.

Peter Barbarič