Letnik: 2002 | Številka: 5 | Avtor/ica: Marta Pirnar

BITCH BOYS

...In Heat

Dallas, 2002

Tile Bitch Boys so res pasji sinovi. V pozitivnem pomenu besede, seveda. Njihov prvenec je lep primer, česa so sposobni vneti in pristni privrženci rocka in njegovih razvojnih zgodovinskih faz – če njihov cilj ne sega zgolj do zabav v prvi vaški diskoteki in »pecanja« tamkajšnjih »bejb«. S takim izdelkom se lahko Bitch Boys kot novodobni urbani kavboji brez težav odpravijo tudi v kakšno bolj urbano zahodno velemesto in tam očarajo »bejbe«, ki ne padajo samo na slovenske osvajalske fraze. Ampak to je že stvar njihove zasebnosti. Kar se tiče profesionalnosti, so Bitch Boys delo opravili odlično. Tudi tisti, ki jih surferska glasba ne vzburi preveč, bi se morali ob ...In Heat kolikor toliko razvneti. Na prvencu ljubljanskega kvarteta namreč ne boste našli sanjave deskarske melodike, pač pa dokaj oster in mestoma trd zvok s pristno eksotično orientalsko začimbo ter z rock'a'billy in ska prijemi, ki - pakirani v eno samo celoto - zvenijo preklemano dobro, poskočno, navdušujoče. Dvajset inovativnih skladb (nekaj je tudi priredb) popelje poslušalca čez drn in strn rockerskega deskanja, ki kljub pozornemu poslušanju zahteva takojšnjo ponovitev. Bogati aranžmaji so namreč tako očarljivi, da jih človek kar ne more izbrisati iz slušnega spomina. Nič čudnega, da jih tako imenovani guru svetovnega surfa Phil Dirt na vse pretege hvali in da je ...In Heat recenziral pod oznako highly recommended. Še preden so fantje izdali album, so jih tuji kritiki že uvrstili na kompilacijo Gnarly Reef - in s tem Robija Bilodžeriča, Marka Valanta, Damirja Igličarja in Tomaža Urgla katapultirali onstran naših meja. Zaradi žanrske omejenosti sicer dvomim, da se bo album v Sloveniji prodajal v obilnih količinah, zagotovo pa je, da bo po ploščku posegel marsikateri tuji ljubitelj surf glasbe. To verjetno Bitch Boys pomeni največ.

Marta Pirnar