CARLA BLEY, STEVE SWALLOW and THELONIOUS MONK BIG BAND

Auditorium, Gorica, Italija, 30. 3. 2002

Carla Bley se je v dolgi karieri sprehodila skozi različne šole igranja, skladanja in vodenja orkestra, od sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja pa se pospešeno ukvarja s kompleksnimi orkestralnimi deli, v katerih se prepletajo številni zvočni elementi, pomembno vlogo imajo zlasti sakralni motivi. V to domeno sodi tudi projekt Carla Bley Big Band Goes To Church, ki ga je s spremljevalcem in basistom Stevom Swallowom (pri nas smo ga videli v triu z Johnom Scofieldom) in beneškim, devetnajstčlanskim Thelonious Monk Big bandom predstavila pred razprodano dvorano goriškega Auditoriuma.

Koncert je imel v osnovi dva različna parametra. Ta dvodelnost se ni izkazovala samo z odmorom med prvim in drugim delom, temveč tudi s samim konceptom, ki je sprva temeljil na urbanih zvokih s prevladujočo vlogo tolkal in brass sekcije ter šele v drugem delu ponudil intimno izkušnjo z gospelovskim pridihom. Močnejši bigbandovski vložek v uvodnem delu se je tako končal s komično prirejenimi skladbami mestnega vsakdana, kjer so z zvočnim humorjem prezentirali ulično komunikacijo med udeleženci v prometu, ter se v skladbi Tijuana Traffic dotaknil še mehiškega izročila. V drugem delu pa se je celoten izraz prilagodil klavirju Carle Bley, ki je prevzela vodilno vlogo in z nekaterimi poudarjenimi solističnimi izleti simbolizirala čas, v katerem se je koncert odvijal. Kombinacija gospela in bluesa, okrnjene instrumentalne zasedbe (trio, kvartet), kjer se je vloga big banda prelevila zgolj v občasne zvočne prebliske, je Carlo predstavila v vsem njenem znanem sijaju in dokazala, da se dobro znajde v ustvarjalni in v dirigentski vlogi. V končni fazi lahko celoten koncert označimo kot korekten, brez velikih presenečenj in razočaranj, z odličnim basistom (akustična bas kitara) Stevom Swallowom in s povsem solidnim, a na trenutke preveč povprečnim big bandom.

Gregor Bauman