Vodnik po poteh samozaložništva in distribucije

 

Tadej Košir je kitarist in avtor. Študiral je jazz kitaro na konzervatoriju v Celovcu. V svoji 15-letni karieri je kot kitarist sodeloval z domala vsemi glasbeniki na domači popularnoglasbeni sceni. Je član zasedb Muff in Raiven, kjer je tudi avtor glasbe. O spodnjih napotkih za DIY izdajo in distribucijo glasbe pravi:

S tem zapisom želim bendom in glasbenikom osvetliti nekaj dejstev, ki sem se jih naučil ob izdajanju albumov, hkrati pa pokazati, da bend lahko generira dobiček še kako drugače kot le s koncertiranjem in avtorskimi nadomestili.

Seveda pa vse to velja za tiste, ki so se pripravljeni poleg same glasbe priučiti še kakšne lekcije iz glasbenega posla, zato da bo imela njihova glasba več poslušalcev, izvajalci pa morda tudi več koncertov. Če pa vas zanima izključno samo glasba oziroma kreativno delo in nimate takšnih DIY ambcij, pa predlagam, da se za izdajo albuma dogovorite s katero od založb.

 

Tadej Košir, foto: Jan Kocjan

 

I. PRIJAVA DELA

Za prijavo dela prek Sazasa potrebujete dva obrazca:

  1. Podatki o fonogramu, enkratni projekt
  2. Izjava odpovedi mehanskih avtorskih pravic

Omenjena obrazca vam pristojni na Sazasu pošljejo po mailu. Pošljete izpolnjeno in dobite račun za nekaj evrov (glej Sazasovo opombo). Ko plačate, prejmete kataloško oznako. Tukaj kot samozaložnik in avtor hkrati ne potrebujete posrednika (sicer ima to vlogo založba), zato izpolnite izjavo o odpovedi mehanskih pravic.

*Opomba Sazasa: V izjemnem primeru »čiste samozaložbe« (to je takrat, ko je avtor v dvojni vlogi – na eni strani izdajatelj fonograma, na drugi strani pa avtor) se lahko avtor za dotični projekt odpove svojim mehaničnim avtorskim pravicam. V takem primeru se izdajatelju v samozaložbi ob predpostavki, da repertoar ne vključuje drugih avtorjev, katerih mehanične pravice Združenje SAZAS uveljavlja, zaračuna le stroške administracije, ki znašajo 10 eur + DDV.

Če ne izpolnite te izjave, kot založnik plačate strošek avtorskega honorarja ob izdaji zgoščenke, ki je odvisen od velikosti naklade in odstotka zaščite. Ob 100% zaščiti, torej v primeru, da so vsi avtorji zaščiteni, plačate nadomestilo za avtorski honorar 0,82 evrov na CD, kar pomeni 820 evrov za 1000 izvodov, namesto 10 evrov! Več o tarifi tukaj.

Na zgoščenki mora biti še logo Sazasa. Slednjega vam tudi lahko pošljejo po mailu.

Če želite prodajati CD-je še drugje kot samo na koncertih in po naročilu, pokličete katero od založb, se z njimi dogovorite za distribucijo v ploščarnah in ostalih prodajalnah z glasbo, hkrati s tem pa dobite tudi črtno kodo, ki jo potrebujete že na tiskanem CD-ju.

ISRC kode sicer ni nujno pridobiti, ampak je lahko zelo koristna pri ugotavljanju predvajanja/uporabe vaše glasbe. Več informacij najdete tukaj. Kodo lahko dobite na IPF-u, ali pa avtomatično, ko naložite komade na Spinnup (glej spodaj).

 

II. TISK

Pred samim tiskom potrebujete kataloško oznako, črtno kodo, Sazasev logo (vse te podatke navadno vsebuje hrbtna stran albuma).

Racman za tisk 1000 CD-jev potrebuje cca 5 delovnih dni, cena: 1300 EUR (odvisno od embalaže, zahtevnosti tiska ipd.).

Tisk CD-jev je možen tudi v tujini, kjer je cenejši, je pa potrebno čakati na album malo dlje, hkrati pa se pred izidom navadno ne da preveriti grafike in resolucije tiska.

 

III. DISTRIBUCIJA

Za distribucijo v trgovinah Big Bang potrebujete posrednika. Primer: Za zgoščenko, ki se v Big Bang-u prodaja za 10,99 evrov, dobite 4,85 evra.

Trenutno obstaja še nekaj manjših ploščarn, ki prodajajo CD-je. Tam se za prodajo lahko dogovorite osebno. Večje trgovine, oziroma oddelki, kjer so se včasih prodajali CD-ji, so večinoma ugasnili. Big Beng je malone edini, ki je še ostal, zato se jih tam tudi več proda. Na Petrolih in Pošti Slovenije so pogoji prodaje slabši, tudi proda se bistveno manj CD-jev (kontakt za Petrol je sicer MAVI d.o.o., več informacij najdete na internetu).

Spinnup je spletna platforma Universala. Tu lahko vsak naloži album za cca 40 evrov stroškov letno. V te stroške je vključena tudi globalna spletna distribucija (iTunes, Google play, Deezer, Spotify ipd.). Na ta način pokrijete skoraj vso spletno prodajo.

CD-je lahko po 4.6.2016 prodajate na koncertih brez izdajanja računov (davčna blagajna). Vseeno sportno preverjajte, kakšna je trenutna zakonodaja.

Stroški za izdajo in distribucijo albuma so torej v grobem tisk, Sazas in Spinnup (ne vključujoč stroškov snemanja, miksanja, masteriziranja, oblikovanja grafične podobe albuma ipd.). Prednost samozaložništva je tudi v tem, da vam ni treba odkupovati albumov od založbe, saj tako za vsak prodan izvod dobite bolj malo.

Poleg tega kot založnik prejmete od IPF-a vsako leto še nadomestilo, ki je odvisno od radijskega predvajanja vsebine CD-ja. To nadomestilo sicer pobere založba, poleg 25% avtorskega deleža (razen redkih izjem).

 

Dodajam še informacije s strani Urše Chitrakar, pravne strokovnjakinje za področje avtorskih pravic

Sazas za posnetke glasbe, na kateri se odpoveste mehanskim pravicam, ne pobere denarja za izdajo in tudi iz naslova malih pravic (tj. od tistega nadomestila, ki se ga pobira za javno predvajanje na radiih in na drugih javnih mestih) celoten znesek zbranih nadomestil razdeli avtorjem.

Delež v višini 25% pripada založnikom samo v primeru, ko avtorji podpišejo t.i. »publishing pogodbe« – to so posebne pogodbe, s katerimi avtorji založniku prenesejo vse svoje avtorske pravice, ta pa jih potem trži in avtorjem izplačuje delež od prihodkov. »Publisher« ni vedno ista oseba kot glasbena založba (praviloma je to bil ločen posel). V takih pogodbah založniki (»publisherji«) avtorjem vzamejo 25% delež tudi za male pravice, a le če ste samozaložnik in če nimate podpisane »publishing« pogodbe. Sazas nato vsa zbrana nadomestila razdeli med avtorje. Seveda pa morajo avtorji poskrbeti, da pravočasno prijavijo svoja dela Sazasu na ustreznih obrazcih. 

Glede nadomestil, ki jih pobira IPF za javno predvajanje posnetkov glasbe, je pravilo takšno, da se 50% zbranih nadomestil nakaže proizvajalcu fonograma (torej glasbeni založbi ali posamezniku, ki je založil in izdal posnetek) in 50% izvajalcem. Vendar se glede teh deležev lahko dogovorite tudi drugače. Sploh pri samozaložbah je smiselno, da si denimo bend razdeli delež sorazmerno z vložkom, ki so ga člani dali ali pa na enake dele.

 

 

 

 

 

Share