Channel Zero – Metelkova mesto, Ljubljana; Arrows of Love in Suzi Soprano, 29. oktober 2017
Mogoče je bila kriva nedelja, ker kdo pa hodi na koncerte ob nedeljah – se je treba pač pripraviti na delovni teden, a saj so prazniki pred vrati?! Mogoče je bil kriv premik iz toplega zavetja domačega kavča v zanimivo klubsko okolje Channela Zero, ki ohranja tisti pristni stik občinstva z bendom. Ali pa so bili krivi planeti, ker niso bili v pravi liniji, ali bližajoča se polna luna… Kdo ve?
Za pičlih pet evrov smo doživeli mešanico Sonic Youth-Bauhaus-Killing Joke na relaciji Krško-London. Obisk je bil, z lepo besedo, podcenjujoč do obeh bendov, a škoda besed. Odločiti se bomo morali za Krasni novi svet ali pa za obiskovanje dogodkov v živo, lahko pa tudi za različico »nekaj vmes«, ko ostaneš doma in gledaš v živo koncert. A to ni to!
Suzi Soprano s svojo iskreno, živalsko energijo pomete vse pred sabo. Ker ne nastopajo na odru, temveč dobiš porcijo Terne in Proti vetru direkt v obraz. In dobro dene! Trije člani proizvajajo toliko glasbe kot simfonični orkester skupaj. Kitarist s svojimi raznoraznimi vložki poskrbi za solaže in basovske linije, bobnar te popelje na kontroliran izlet kvalitetnega preigravanja in pevec se suče kot tornado okoli svoje osi (ples kot ritual, približek derviš plesalcu), temu primerno se dere/poje in se ga začuda razločno sliši. Teksti nove plate Prividi so več kot primerni za vstop v Krasni novi svet, kjer so kamere povsod (Tehnika) in dozdeva se nam, da smo zadeli Terno (»zajebali, kar se je zajebat dalo«), a nekateri še zmeraj lulamo Proti vetru. »Čas je denar, a včasih vedno zamujam.« Zakaj ne bi? Za konec so poskrbeli za hrupni odklop. Suzi Soprano – bend za odklope!
Puščice ljubezni. Arrows of Love. Ime ne pove kaj dosti, kajne? Zadnja plata PRODUCT: Your Soundtrack to the Impending Societal Collapse. Kaj več pove? Sodelovanje s producentom, ki sodeluje s Thom Yorkom (Radiohead), mastering Shellac posadke in miks singla izpod rok inžinerja Fat White Family. To in za ceno 5 evrov vstopnine! In da se počutiš sam kot kolaps in zraven poslušaš soundtrack od Arrows of Love? To bi pa šlo.
Skozi glasbo so nas popeljali kot da bi bili na kirurški mizi med operacijo, vmes poslali par puščic ljubezni in družbene apokalipse direktno v srce, hkrati je pa pevec, odet v črnino in dolgi plašč, na trenutke spominjal na karakter iz filma Tima Burtona, izganjal iz sebe krike in predavateljske nasvete, kako se izogniti propadu. Skratka, vse je bilo. Miselnemu šundru se je pridružila še na trenutke zmešano hrupna glasba in mineštra je bila popolna za pojesti. Ko si pa mislil, da je konec, so pa dodali majhen tečaj, kako z žago pravilno žagati deblo. Ni da ni!
Vredno je bilo! Mal dnarja, mal muzke? Tokrat ne!
