Junija letos je ta nori svet zapustil v 82. letu starosti japonski kitarist Takeshi ‘Terry’ Terauchi, ki se je v zgodovino rokenrola zapisal s prodornim in avtentičnim slogom ter zapustil bogato zakladnico nalezljivih instrumentalnih skladb. Dobra štiri leta prej so se v Montrealu zbrali člani zasedb Pawa Up First, Boogat, Gypsy Kumbia Orchestra, Dynamo Celopatra in Patricka Watsona z namenom obuditi njegovo zapuščino. Maja 2017 so priredili prvi tribute koncert. Med občinstvom je bila tudi artistka in pesnica Maya Kuroki, ki je vročekrvno zaplesala in tako močno pritegnila, da se je instrumentalni skupini Teke::Teke nemudoma pridružila na mikrofonu. S svojo ekspresivnostjo in eksplozivnostjo je izzvala avtorske skladbe in iz »tribute« skupine so se Teke::Teke preobrazili v hommage Takeshiju Terauchiju. Njegov slog frenetične, a vedno čiste kitare je rockovski bend spletel s trombonom, flavto, klaviaturami in tradicionalnimi japonskimi inštrumenti. Skupaj so zlivali ostrino garažnega rocka, fluidnost surfa, pravljičnost japonske filmske glasbe iz 1960 in 1970 let, bossa novo, kolumbijsko cumbio, americano, orientalsko psihedelijo, klasično orkestracijo in japonsko risanko. Maja 2018 so objavili prvi EP Jikaku, konec istega leta pa so začeli snovati prvenec Shirushi, ki so ga posneli sredi 2019 s producentom Sethom Manchesterjem, znanem po delu z Battles, Lightning Bolt, The Body, Liturgy, Daughter, METZ. Koncertna prepričljivost in sloves prekleto dobre žive zasedbe sta privlekla pozornost Slima Moona. Povabil jih je, da se pridružijo družini neodvisne založbe Kill Rock Stars, sopotnice založb Sub Pop in K Kecords, ki letos obeležuje trideseto obletnico obstoja. Lanskega novembra izdani singel Chidori / Kala Kala je najavil prvenec, ki je izšel maja letos. Plošča Shirushi je izšla le slab mesec pred Terryevim slovesom – upam in želim si, da ga je Takeshi Terauchi še slišal, saj je lahko mirno zaspal. Štafeto so namreč prevzeli Teke::Teke, ki z zanosom in brez malikovanja nadaljujejo njegovo vibro v 21. stoletju.
»Kako lepa muzika,« bi se strinjala Pipi in Melkijad, če bi poslušala stilistično izpiljeno ploščo Shirushi. Vseh sedem članov preprosto žari na svojih instrumentih in v svojih vlogah. Kitarista vibrirata z bravurami, ritem sekcija drži štango (bas melje, bobni poudarjajo), trombon se razpiha, flavta in tradicionalna japonska piščal iz bambusa shinobue odpeljeta v lebdeče sanje, japonske citre koto se iskrijo v dialogu s kitarskim reverbom, vrhunce pa dosežejo instrumentalisti Teke::Teke, ko se navite kitare ujamejo s pihalno sekcijo in skupaj zaidejo v prefinjeno simfo-orkestracijo. Za piko na i pa je tu še »buba švaba« na mikrofonu, ki je s stasom in glasom, mimiko in pripovedjo, epicenter izbruha.
Skladba Meikyu je odličen primerek zlitosti in širine septeta, ki je na plošči enakovredna ostalim osmim, da je krivično izpostavljati zgolj eno skladbo. Plošča Shirushi je potovanje v svet domišljije in svobode, je kot zdravilni balzam za te covidne čase, prežete z represijo, ko smo že čisto pozabili na lepoto, radost in pisanost sveta.
