Caribou in Sofia Kourtesis, Kino Šiška, Ljubljana, 11. marec 2022
Zanimiva Sofia Kourtesis. Po nasvetu dolgometražnega festivalskega prijatelja, ki omeni navezo z Manu Chao, sem po prijetnem druženju z žensko energijo odvihral pogledat dva človeka, enega, ki je stal kot kip, drugo, Sofio, ki je skakala in se razmetavala kot da gre za njen zadnji nastop. Imela je tudi malce preveč oblek na sebi, saj pod neonskimi lučmi ni ravno mrzlo; mogoče jo pa zebe v življenju. Nastop je bil predvozaču primeren za ogrevanje že uvodoma ponorele publike, kaj več od enega komada, ki je variacija na druge, pa ni bilo. Je pa občinstvo s kriki in odklopi sporočalo, da se veseli vsakogar, ki je tam zato, da ogreje pred glavno zadevo. In ogrelo se je tako in drugače.
Predzgodba. Bili so časi, ko se je zbiralo nekaj več kot petdeset tisoč duš in ko je bila izbira bendov tako kvalitetna, da sem se pojavil pred festivalskim odrom že ob drugi uri popoldan, in tako se mi je pripetila, da sem opazil nekoga, ki je bil sam na odru, njegova glasba pa je bila noro dobra, na primer Sun ali Odessa. V moj spomin se je Caribou vtisnil tako globoko, da sem si ga želel videti v dvorani kot je Komuna in v dvorani Kina Šiška s pomenljivim imenom in neverjetno močnim in kvalitetnim ozvočenjem je bila tudi energija, ki se je sproščala zaradi koncerta in tudi občutka, da so bili ljudje dolgo zaprti v koronskih časih. Prav to se je čutilo v Komuni. Zadovoljni, željni, prijazni ljudje s pričakovanji.
Zgodba. Caribou je RES znan po komadu Sun, ki je stalnica vseh partijev, a v Šiško je prišel z bendom, kar je nakazovalo, da se zna zgoditi nekaj neverjetnega. Nov album Suddenly je mešanica plesnoalternativnega nepopolnega popa, kot je zapisal v recenziji znani spletni časopis. Dan Snaith oziroma Caribou izrazi na albumu opravičilo družini, da je tak, kakršen je. Album nudi med drugim plesne korake in te zaziblje v plesne užitke, a veseliti se je prezgodaj. Spomni me tudi na Radiohead in predvsem na odklone Thoma Yorka, ko je tudi sam bil DJ. Zakaj Suddenly ni plesna zabava? Ker te zavestno povabi na zabavo, a se z odsekanimi deli komadov spusti tudi v globine duše. Začetek nastopa je bil komad Filtered Grand Piano, ki je navezava na Radiohead. Odigrali so nekaj novih, na primer Back Home, You and I, Ravi ter hit nove plate Never Come Back. Tu se pa začne »Temno sonce ženskih čustev« Caribouja. Sama glasba je prežeta z žensko energijo lepot življenja. Ni pa to shinny, happy people glasba. To se je opazilo v reakciji tistih, ki v preteklosti niso povsem spoznali Caribouja in so mislili, da je Sun in Can’t Do Without You vrhunec večera. Zgodilo se je, da so nekateri odšli na pivo, spogledavajoč se, če se razumejo, kaj se dogaja. Nepopolni pop s plesnimi primesmi in na trenutke noiserskimi vložki so nastop totalno popestrili in me osebno razveselili. Na temen način. Zgodil se je tudi hit Sun s projekcijo temnega sonca, ki se je razvil v neverjetno dolg komad, več kot desetminutna odisejada odfukanih glasbenih misli je pripeljala do nekontroliranega dretja vesele publike, da bendu ni bilo nič jasno. »You are awesome«, je izjavil Dan. Vse je bilo tako popolno, da je nepopolni pop postal odklop blaznega veselja. To ni bil plesni žur, ampak koncert za sladokusce. Vesel sem, da je Caribou ostal zvest svoji liniji glasbe, kar ga dela posebnega. Zaradi dolge odsotnosti koncertov v živo sem se vmes počutil kot da sem prvič na koncertu z najstniško energijo. Spet sem moral iskati svoj prostor pod soncem zaradi drgnjenja mogoče pijanih ljudi, ki se ne ozirajo na druge, a bilo je okej. Pristal sem tudi v luži politega piva in ko sem začel malce bolj migati in padati v svoj svet, se mi je ustvaril prijetno prost prostor, kjer sem užival v širini. Caribou je z bendom prestopil med tiste, ki nikdar ne bodo veliki, a zaradi prihajajočih špilov je iskana roba. Dobri stari časi in koncert vreden vsakega centa. Užival sem v posebni glasbi in priporočam poslušanje albuma Suddenly.
