Letnik: 1996_97 | Številka: 1 | Avtor/ica: Viva

BUTTHOLE SURFERS

Electriclarryland

THE JESUS LIZARD

Shot

Capitol/Dallas, 1996

Čakanje na nove izdelke preverjenih glabnikov je nestrpno, ocene njihovih zadnjih stvaritev pa niso lahke. Medtem ko nas nove melodije včasih zlahka razveselijo, je drugič treba tudi podvomiti v vir energije, ki je naše heroje nekoč gnala k ustvarjanju svežih zvokov, potem pa so se kar naenkrat med njimi izgubili. Slednje ne bi smelo nikomur priti na misel po novih ploščah Butthole Surfers in The Jesus Lizard. Electriclarryland je poskočna punkrockerska plošča, pomešana z mulariji všečnimi trendi (pumpajočimi ritmi na komadu Pepper), s polovičnimi baladami, z enim posodobljenim komadom ter s tremi na pol eksperimentalnimi štikli. Ker trojka Paul Leary na kitari, King Coffey za bobni in Gibby Haynes na vokalu ni bila zadovoljna z delom še enega visoko proračunskega producenta (darilo založbe), je bilo pol plošče spet posnete kar pri njih doma v Austinu, Teskas. Plošča sicer daje vtis, da bi od legendarne skupine lahko dobili tudi več, a kaj, ko je že to, s čimer so nam postregli, daleč nad povprečjem ponudbe. Dosedanji kralji neodvisnega rocka The Jesus Lizard (le kdo bi lahko prevzel to vlogo?) so s ploščo Shot zapustili neodvisno okolje in se (upravičeno) odločili, da bodo za svoje početje začeli kasirati resen denar. Izdelek je poln njihove dobre stare glasbe, ki pa je zavita v novo podobo. Če je njihov dosedanji producent Albini vztrajno potenciral primarno energijo in iskreno glasbeno podobo The Jesus Lizard, je novi producent Garth vloge vseh ustvarjalnih členov njihove glasbe dodobra premešal. Čisto v ospredje je potisnil ritem sekcijo, predvsem bas, kitaro pa pustil, da blesti od zadaj. K perfektnemu in zvočno bogatemu albumu je odločilno prispeval tudi nov način Yowovega petja. Ja, dva nedvomna favorita letošnje pomladi, ki dobro podžigata tudi v hladnih jesenskih dneh.

Viva