LOU REED

Set The Twilight Reeling

Warner Bros/Nika, 1996

V elegantni modri škatli (vsaj dokler ni polna prstnih odtisov in raz) se, ko odstranite ploščo, prikaže novorojena zvezda. Vendar metafore ne gre jemati dobesedno. Lou Reed je še vedno enako daleč od položaja pop zvezdnika, zato pa je, kot večkrat ponovi v skladbi Trade In, dobil štirinajsto življenjsko priložnost, in kot kaže, je ta povezana z novo žensko, muzo, pustolovko, kot jo tudi imenuje. Ime ji je Laurie Anderson.

Suzanne, ki jo poznamo z albumov od New Sensations (1984) do New Yorka (1989) - na tem je celo vzgajala Reedovega otroka - je preteklost, napaka, ki jo danes komaj razume, toda zato je ob osmih zjutraj srečal novega sebe, tisti prvi pa se je izgubil. Dobra novica je, da je ta drugi še vedno Reed, še boljša pa, da je novo priložnost dobro izkoristil.

Set the Twilight Reeling je namreč povratek k bazičnemu zvoku rockovskega tria, povrh vsega fantastično posnetega ob skupnem igranju v studiu (enkratni basist Fernando Saunders in bobnar Tony Smith) z minimalnim nasnemavanjem, in k besedilom, ki so daleč od temačnosti zadnjih dveh plošč.

Reed v njih zares proslavlja novo rojstvo, celo tako zelo, da ploščo začenja s skladbo o otroških radostih v newyorških slaščičarnah. Toda zares udarni del plošče se začenja v drugi tretjini in doseže prvi vrhunec v nesramno zabavni obsodbi politične desnice z naslovom Sex with Your Parents (Motherfucker), drugega pa v zaključni naslovni skladbi.

Twilight seveda ni plošča za ljudi, ki pričakujejo novo Walk on the Wild Side, zato pa bo zabavala vse tiste, ki imajo radi Reedovo nekoliko okorno petje in udrihanje po kitari, pripravljeni pa so se tudi prebijati skozi meandre učinkovito oblikovane (pa zato težko berljive) spremne knjižice z besedili. Te bo Reedova nova življenjska energija skoraj gotovo prepričala. Mene je že.

Jure Potokar