JUNIOR WELLS

Everybody's Gettin' Some

Telarc/DMP, 1995

ALVIN YOUNGBLOOD HART

Big Mama's Door

Sony/DOTS, 1996

Zdi se, da je zanimanje za blues zadnje čase nekoliko pojenjalo, vendar je odmev pravega preporoda te zvrsti izpred nekaj let v ponudbah založb in koncertnih odrov še čutiti. Tudi stari mojstri čikaškega bluesa še ne mislijo zapustiti prizorišča. Junior Wells je svoje najboljše plošče posnel pred nekaj desetletji, devetdeseta leta pa namerava preživeti v sodelovanju s prizadevno založbo Telarc. Mož, ki je igral z Muddyjem Watersom in Buddyjem Guyem ter bil na turnejah s skupinama Canned Heat in Rolling Stones, se danes zdi kot prerojen.

Pesmi na plošči Everybody's Gettin' Some kajpak ne gre primerjati z Wellsovimi najboljšimi posnetki, vendar je prav ta album zaradi specifičnega sloga posrečena navezava na njegov solistični prvenec Hoodoo Man Blues iz leta 1966. Wells je namreč tedaj ob pomoči prijatelja in zvestega sodelavca, kitarista Buddyja Guya, posnel pravo drobno mojstrovino, ki ji v svetu funkyjevsko obarvanega bluesa skorajda ni para. Njegov drugi album za založbo Telarc je odlično producirana plošča modernega rhythm and bluesa. Igranje na orglice in petje šestdesetletnega Wellsa sta sicer nekoliko okorna in nezanesljiva, a je na snemanju sodelovalo toliko odličnih glasbenikov s Carlosom Santano in Bonnie Raitt na čelu, da plošča zveni zaokroženo in prepričljivo. Moja najljubša skladba je za Juniorja Wellsa nekoliko nenavadna klasika akustičnega bluesa Don't You Lie To Me, ki jo je nekoč igral Tampa Red. Junior Wells bo 28. oktobra nastopil v Cankarjevem domu, dan zatem pa še v novogoriški Perli. K nam prihaja tudi Alvin Youngblood Hart, še en zanimiv pevec bluesa, ki je letos izdal prvenec Big Mama's Door, posvečen pred kratkim umrlemu Brownieju McGheeju, in navdušil ljubitelje akustičnega bluesa. Hart je ljubitelj glasbe, ki so jo v dvajsetih in tridesetih letih prepevali Bukka White, Charley Patton, Leadbelly in Blind Willie McTell. Odlično igra na 12-strunsko kitaro in bendžo, tuja mu ni niti zahtevna drsna tehnika iz Mississippijeve Delte. Na snemanju mu je pri nekaj skladbah pomagal celo Taj Mahal, ponosni mojster, ki ne snema ravno z vsakim začetnikom.

Danes 33-letni glasbenik je odraščal v Kaliforniji in skrivnosti hudičeve glasbe odkrival ob poslušanju plošč Roberta Johnsona in prebiranju knjig. Kljub temu je njegova različica bluesa dovolj izjemna in avtentična. Hartov koncert 24. novembra v Viteški dvorani Križank bo pravi mali praznik za številne ljubitelje bluesa v Sloveniji, ki še niso pozabili sijajnega solističnega nastopa Johna Hammonda.

Jane Weber