Mladina poje svetu

Slovenci očitno ostajamo zborovsko zelo dejaven narod. Uspehi naših pevcev se kar vrstijo, marsikod po svetu Slovenijo spoznavajo prav iz zborovske kulture. Poglejmo le nekaj nedavnih rezultatov naših mladih zborovskih pevcev.

APZ Tone Tomšič je zmagal na znanem tekmovanju v Korku, mariborski zbor Carmina Slovenica je na tekmovanju v Združenih državah odnesel vse možne prve nagrade, mladinski zbor ljubljanskih srednješolcev Veter je na mednarodnem tekmovanju v Celju dosegel absolutno zmago, zlato medaljo so si pripeli tudi pevci Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija na tekmovanju Iuventus Mundi Cantat v češkem Olomoucu.

Trikrat na teden hodijo na vaje, tudi ob petkih zvečer, namesto da bi "žurirali". Da so uspešno posneli novo kantato Skok čez rob sveta Alda Kumarja, so "špricali" šolo. Junija so se z dirigentom Matevžem Fabijanom in pianistko Heleno Kržmanc odpravili na festival Svatky pisni (Praznik pesmi) v Olomouc.

Bivanje na Češkem niso bile ravno počitnice. Za to so delno poskrbele vsakodnevne vaje in koncerti ter tudi šepajoča organizacija gostitelja. Počitniški dom v Moravskem Berounu res ni bil hotel s petimi zvezdicami. Rok Plemelj, solist našega zbora, je takole komentiral: “Vse je v najlepšem redu, le sostanovalci me motijo. V obliki mrčesa, namreč.”

Mladinski pevski zbor RTV Slovenija se je najprej predstavil na koncertu v cerkvi Marije Vnebovzete v Moravskem Berounu, kjer sta nastopila tudi ženski zbor Sirmium Cantorum iz Sremske Mitrovice ter otroški pevski zbor Akord iz poljskega Poznana. Tedaj še nismo vedeli, da bo slednji naš konkurent. Naslednji dan nas je poleg običajne pripravljalne vaje čakala tudi skupna vaja s poljskim in češkim zborom za Messe breve Lea Delibesa, zvečer pa še predstavitveni koncert v cerkvi Svetega Mihaela v Olomoucu. To je bil tudi predvečer tekmovalnega dne. Nekateri glasovi so bili malce utrujeni, morda zaradi klepetanja in veseljačenja pozno v noč? Sicer pa je bilo naše počutje v rokah nepogrešljive višje medicinske sestre Alenke Dolinar, ki je znala pozdraviti prav vse, tudi to, če si se ugriznil v jezik...

Konkurentov na sobotnem tekmovanju nismo poznali. Kljub temu ni bilo pretirane treme, saj so bili pevci dobro pripravljeni. Z Brankom Škrajnarjem, tonskim mojstrom, ki je pridno skrbel za posnetke, sva ujela izjavo pevke Sabine: “Mi gremo do konca in naprej!”

Na sobotnem tekmovanju Iuventus Mundi Cantat je tekmovalo 84 zborov v 12 kategorijah, med njimi naš v kategoriji mladinskih zborov do 16 let. Naj posebej omenim kategorijo šolskih zborov, ki je pri nas ne poznamo. Zbori so se predstavili na koncertih v Olomoucu in okolici na festivalu Praznik pesmi, na samem tekmovanju pa so se med seboj pomerili na šestih različnih, zelo akustičnih olomouških prizoriščih. Mladinski zbor RTV Slovenija je z osmimi drugimi zbori prepeval v Narodnem domu pred mednarodno žirijo, ki ji je predsedovala Sabine Bauer iz Nemčije. Pod dirigentskim vodstvom Matevža Fabijana in ob klavirski spremljavi Helene Kržmanc je pokazal izdelan zborovski zvok in predstavil muzikalno izoblikovane skladbe Jakoba Ježa, Dine Slana, Einojuhanija Rautavaare, Marija Kogoja, Benjamina Brittna in Oldricha Blažka ter dve slovenski ljudski v priredbi Alojza Srebotnjaka in Matevža Fabijana.

Na razglasitev rezultatov smo čakali na trgu Horny Namesti. Šele tam, med tisoči pevcev, smo videli, kako množično udeležbo je doživel festival Praznik pesmi. Ko so bile že razdeljene točke do magičnih 90, smo ostali le še trije zbori. In - dobitniki prve nagrade in zlate medalje: Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, zbor Akord iz Poznana ter zbor Magnolia iz Mihalovcev. Veselja in objemanja ni bilo konca, tudi Zdravljico smo zapeli, čeprav smo malce motili razglasitev drugih rezultatov.

Zvečer nas je čakal še en koncert, do takrat pa smo veselje razkazovali na olomouških ulicah. S pesmijo seveda, vse do cerkve Marije Snežne, kjer je naš zbor v družbi češkega in poljskega zbora pod častnim vodstvom Matevža Fabijana zapel Messe breve Lea Delibesa. Več kot 100-članski zbor je bil za ubrano izvedbo bogato nagrajen z aplavzom. Na skupnem Večeru kantat smo slišali še Donizzetijeve Parafrasi del Christus in Rossinijevo Stabat Mater v skupni izvedbi drugih udeležencev Festivala in Moravske filharmonije pod vodstvom Jirija Mikule. Tako se je končal Praznik pesmi v Olomoucu, pa ne za vse pevce, kajti Večer kantat smo ponovili še naslednji dan v Brnu, prestolnici Moravske. Tudi tu smo dokazali, da prva nagrada ni kar tako: s pesmijo pred avtobusom in v njem - še dobro, da smo imeli čudovitega voznika Zorka Ritušo, ki ima železne živce...

Mladinski pevski zbor RTV Slovenija praznuje 25. oktobra letos 40. rojstni dan s koncertom v Slovenski filharmoniji, na katerem vas z veseljem pričakuje. Ob tej priliki se pevci vljudno zahvaljujejo Dolenjski banki, ki je prispevala k “dobremu glasu” zbora.

Brigita Rovšek

Raznolikost ali enotnost?

Vizije Glasbene mladine za prihodnje tisočletje

Prav poleti, ko se zdi, da večina mladih uživa vroče počitnice, se mednarodni projekti Glasbene mladine zgostijo do te mere, da jih je nemogoče prešteti, kaj šele ovrednotiti. Zato bomo o nekaterih poročali tudi v kakšni od prihodnjih številk.

V juliju in avgustu se dvesto mladih glasbenikov z vseh koncev sveta združi v Svetovnem orkestru Glasbene mladine in v Svetovnem zboru mladih, največjih in najpomembnejših tradicionalnih akcijah te mednarodne organizacije. Svetovni zbor mladih se je letos podal kar na Japonsko, v Hamamatsu, kjer so si mladi pevci, med njimi tudi dva Slovenca, nabirali izkušenj ob zanimivi zborovski literaturi ter zahteven spored predstavili na enajstih koncertih. Svetovni orkester Glasbene mladine, ki je letos že drugič deloval v švicarskem festivalskem mestu Verbier, kjer je pod vodstvom šestih eminentnih dirigentov naštudiral šest celovečernih sporedov, pa je zelo uspešno gostoval po Evropi in turnejo sklenil v znameniti amsterdamski dvorani Concertgebouw, kjer je pod taktirko Jeffreyja Tatea izvedel dela Šostakoviča, Brahmsa in Schuberta. Številnemu občinstvu so se tam pridružili tudi udeleženci Kongresa Mednarodne zveze Glasbenih mladin FIJM, ki je sredi avgusta potekal v Rotterdamu.

Kongres je največje mednarodno srečanje predstavnikov (organizatorjev in mladih glasbenikov) Glasbenih mladin, ki je tokrat poleg formalne generalne skupščine, kjer se vse vrti predvsem okrog sprememb statuta in volitev v mednarodne organe, mnoge glasbene mladince pritegnilo z delavnicami. Namenjene so bile zanimivim temam o glasbenomladinskih aktivnostih po svetu, predvsem pa o bodočnosti Glasbene mladine kot svetovne organizacije. Najpomembnejša ugotovitev je bila, da Glasbena mladina nima jasnega profila, zaradi česar je kljub izredni aktivnosti premalo poznana. Vzrok je pravzaprav preprost - raznolikost delovanja je sicer kvaliteta znotraj posameznih Glasbenih mladin, za promocijski prodor pa je ovira.

Raznolikosti pa se prav nihče ne želi odpovedati, saj je delovanje take organizacije odvisno od želja in potreb mladih glasbenikov in mladega občinstva v vsaki deželi posebej. Skoraj sto udeležencev iz triintridesetih držav se je v dva tabora razdelilo že pri osnovnem vprašanju: Je treba vse moči usmeriti v vzgojo in animacijo občinstva ali v delo z mladimi glasbeniki? Pristali smo spet na začetku: v oboje! Raznoliko in pestro delo torej, vse preveč široko zastavljeno, da bi bilo dovolj enostavno za tako imenovano celostno podobo, ki bi jo na sedežu FIJM v Bruslju želeli čimprej oblikovati.

Kljub vsemu so štirje dnevi intenzivnega razmišljanja in pogovorov rodili nekaj dobrih rezultatov. Osnovni sklep, da bomo vsi stremeli k čim boljšemu medsebojnemu obveščanju, je pomemben za vse projekte, predvsem pa za bolj jasno zunanjo podobo Glasbene mladine. K vidnosti bo propomoglo tudi načelo, naj se prav povsod, kjer se pojavlja Glasbena mladina, pojavi njen logo, in to na vidnem mestu in v originalnih barvah. Tu bomo imeli kar nekaj dela tudi doma, saj to pomeni, da bi morali biti tudi vsi koncerti v organizaciji Glasbene mladine obeleženi z znakom rdeče pike in črne vejice...

Zgodovina tega loga je zanimiva zgodba. V osemdesetih letih je FIJM ustanovila fondacijo Cuvelier-Nicoly (imenuje se po francoskem in belgijskem pobudniku gibanja) ter štiri ugledne likovne umetnike zaprosila za donacijo. Tako so dela v dobro fondaciji darovali Miro, Alechinsky, Riopelle in Calder. Ko je nekaj let pozneje oblikovalec Santiago Bellock iz Barcelone na prošnjo FIJM iskal navdih za nov logo Glasbene mladine, si je ogledal tudi darovane umetnine in njegovo pozornost je pritegnil delček Calderove litografije, ki simbolizira gibanje in mladost, če želite, lahko v njem vidite celo noto. Calder je umrl tik po tem, ko je dokončal sliko, tako da je ni niti podpisal, njegova vdova pa je prijazno dovolila Glasbeni mladini drobni motiv uporabiti za novi simbol.

In kaj naj bi znak simboliziral? Duha Glasbene mladine seveda, to pa je mnogo različnih dejavnosti v zvezi z mladimi in z glasbo. Samo pri nas v Sloveniji jih je na pretek - od revije, ki jo pravkar berete, do festivala Druga godba, od množice koncertov po šolah, Simfoničnih matinej v Cankarjevem domu do nastopov mladih glasbenikov in poletnega tabora z mednarodnim godalnim orkestrom...

Letošnji Mednarodni mladinski godalni orkester je v Tabor Glasbene mladine v Dolenjskih Toplicah pripeljal 28 mladih godalcev iz devetih evropskih držav - od Irske do Makedonije. Dva tedna skupnega življenja in trdega dela so okronali trije sklepni koncerti pod vodstvom dirigenta Simona Robinsona, ki so bili popoln uspeh tako za mlade udeležence kot za organizatorje. Posnetek koncerta na Ljubljanskem gradu priča o odlični izvedbi zahtevnega programa, ki bi ga bil vesel marsikateri priznan odrasel orkester.

In podobne mednarodno sestavljene orkestre in zbore ter različne tečaje pripravljajo še nekatere Glasbene mladine po svetu, o čemer smo se lahko v Rotterdamu prepričali na tako imenovanem Info Marketu. To je bil nekakšen sejem, kjer so se posamezne Glasbene mladine predstavile z gradivi (plakati, programi in drugimi publikacijami, kasetami in cedeji, videi...). Tudi ta “prireditev” se je na kongresu prvič pojavila in vsi smo si bili edini, da mora postati tradicionalna. Pravzaprav smo se spraševali, zakaj je moralo preteči pol stoletja, da so se glasbeni mladinci končno odločili, da se bodo med seboj malo bolje spoznali. Odgovor je najbrž v dejstvu, da v marsikateri deželi Glasbena mladina deluje na ljubiteljski ravni, se pravi, da nima nobenega stalno zaposlenega “delavca”, medtem ko je spet drugod močna profesionalna organizacija. Te razlike otežujejo medsebojno komuniciranje, vendar pogosto brez potrebe, saj se dogaja, da pri projektih tiste “ljubiteljske” Glasbene mladine bolje funkcionirajo kot one najmočnejše, najbolj samozadovoljne...

Morda bo novi način komuniciranja (internet!), ki že kar dobro deluje tudi med Glasbenimi mladinami, podrl dosedanje ovire in predsodke ter pomagal organizaciji k večji dinamiki in izmenjavi mnenj ter tudi programov, mladih glasbenikov, glasbenih učiteljev in organizatorjev. To je namreč eden od bistvenih sklepov Rotterdamskega Kongresa.

S tem bi dosegli velik napredek, predvsem pa bi v mnogih rahlo “zaprašenih” Glasbenih mladinah zavel nov veter. Še vedno se namreč marsikje oklepajo tako imenovane klasične glasbe, češ da mora Glasbena mladina s programi vzgajati mlado občinstvo samo z “dobro” glasbo, pri tem pa pozabljajo, naj bi Glasbena mladina spodbujala tudi ustvarjalnost mladih. To pa se dogaja v izjemno odprtih skandinavskih deželah in na Nizozemskem, kjer je Glasbena mladina popolnoma neobremenjena s kakršno koli delitvijo glasbe na zvrsti. In prav tam se rojevajo ansambli, ki kažejo novo pot, npr. Leteči orkester Ricciotti!

Najbrž je bil njegov nastop za marsikoga, ki je prišel na resnobni Kongres v Rotterdam, najzanimivejši dogodek. Mladi, živahni, cirkusantski, a ob tem izvedbeno odlični simfonični orkester, ki ga sestavljajo študenti glasbenih akademij iz Amsterdama, je pridivjal v praznično okrašeno dvorano rotterdamske mestne hiše na otvoritveno slovesnost Kongresa. Po prvem začudenju ob ropotu, ki so ga mladi glasbeniki nekaj minut ustvarjali s sestavljanjem pultov in jemanjem inštrumentov iz škatel ter postavljanjem podija za dirigenta, smo se začeli neizmerno zabavati, pravzaprav uživati. Od krepkega rocka z basovskimi kitarami so prešli k nežnemu Allegrettu iz Beethovnove 7. simfonije, pa spet k divji improvizaciji z akrobacijami in nazadnje k Rossinijevi ariji, ki jo je v pozah, za petje kar se da neprimernih, mladi baritonist Jeroen Manders odpel in odigral neponovljivo! Ozračje v dvorani se je tako sprostilo, da so se na koncu skoraj vsi kongresniki vsaj rahlo pozibavali, če že niso plesali mambe.

Ricciotti je danes v zahodni Evropi znan in močno zaposlen ansambel, še posebej ker lahko nastopa samo poleti, ko imajo študenti počitnice. Duhovni oče tega letečega orkestra je dolgoletni predsednik nizozemske Glasbene mladine, Joer Naasens, ki so mu na Kongresu za mnoge zasluge podelili častno članstvo. Kaj bo Joer s priznanjem, ne vem, vem pa, da bi morali Ricciotti povabiti v Slovenijo, da bi videli in slišali, kaj se pravi uživati v glasbi. In če uspe Glasbeni mladini v svetu zapluti v to smer, ji tudi ne bo težko medijsko prodreti.

Kaja Šivic