ARJ SNOEK

Fruit Of The Loop

(Ladomat/Blue Room - Cosmopolis, 1997)

Ko se ti takšna (dvojna) plošča odvrti na gramofonih in se ti potem nekaj tednov nekateri komadi vrtijo po glavi in se ti dokončno odvrti, ko zveš, da je ta 'masterpis' naredil 17-letni mulo, se vprašaš, zakaj so si ljudje izmislili četrto dimenzijo in - ali je sploh pomembna, obstoječa. Ali je to še en nonsens (avtorjev, seveda) ali še en dokaz, da je ta subkultura neodvisna od te in mogoče še katere merilne količine.

ARJ (bere se podobno, kot se po angleško bere R-Jay) na plošči za nemško new-age-house'n'disco založbo Ladomat meša 'new school' in 'old skool' (normalno, če še vedno hodi v šolo:) house. Glasbica je lepo pospešena s 'hepi' melodičnimi zvoki črnih funky kitar in s podobnimi zvoki hammond orgel iz istega časa . Ne manjka trendovskega vpliva francoskih kolegov iz Motorbass , I-Cuba, Daft Punka, s pogledom na zgodnjo disko produkcijo. V komadih, kot je Optsciche Tauschung, slišimo melodične rife, disko basovsko linijo, 'fetbite' in (čudež!) sample Ice-T-ja; v Melodic Dreams in Title pa tisto, čemur so črnci z afro frizurami in napudranimi nosovi včasih (20 let nazaj) rekli house. Mogoče pa v kakšni od naslednjih številk, ko bo izšla kakšna nova plošča Ardžeja, povem, iz katerih življenjskih izkušenj se je nabralo toliko čustev v komadu People Know. Za zdaj je težko dobiti Arthurja Clarka. Do takrat pa se bodo zamenjale plasti igel na gramofonih.

kEsma