MATJAŽ DREVENŠEK and ZOLTAN PETER

Duo

(RTV SLO ZKPS, 1997)

V domačem glasbeno-izvajalskem okolju kar precej časa ni bilo nobenega saksofonista, ki bi v večini poznal, znal in izvajal dela sicer dovolj obsežnega “klasičnega” repertoarja. Recimo orkestrske “sax” parte so pogostoma odigrali kar klarinetisti, ki spričo podobnosti tehnike nemalokrat uspešno presedlajo iz enega na drugi inštrument. Toda tudi ta vrzel se počasi zapolnjuje in med prvimi (r)evolucionisti je prav Matjaž Drevenšek (alt saksofon), ki na pričujoči plošči s pianistom Zoltanom Petrom svoj inštrument predstavi v kar najbolj kultivirani obliki.

Muzika sta izbrala pestro paleto del (skupno malo več kot 66 minut glasbe), razdeljeno nekako v dva stilna sklopa. V prvega, bolj ali manj romantično okarakteriziranega, nas uvede Sonata ameriškega skladatelja Paula Crestona, sledi mu Sonatina Crestonovega francoskega sodobnika Clauda Pascala, ki se kar nekako nadaljuje v Legendo op. 66 Florenta Schmitta in gre dalje, s preskokom v druge tri skladbe, ki odkrivajo tisto, kar prve zanemarijo, torej drugačno, nenavadno, oddaljeno zvočnost dua saksofon-klavir.

Predvsem pri Slavku Ostercu (Sonata) in Maksu Strmčniku (Recitativ in arija) gre za raziskovanje; zaključna, frfotajoča glasba japonskega skladatelja Takashija Yoshimatsuja - ime samo: Fuzzy Bird Sonata (z deli run - sing - fly) pove vse - pa v izvedbi Drevenšek-Peter briljantno zaključi izbor in se predstavi kot nekakšen “resumé” celote, ki se ji v odličnosti tokrat pridružuje še grafična podoba z oblikovno dovršenim ovitkom; tega sicer pri založbi, ki je izdala zgoščenko, nismo vedno vajeni.

Martin Žužek