TERRY EDWARDS AND THE SCAPEGOATS

I Didn't Get Where I Am Today

(Wiiija, 1997)

Kaj druži Nicka Cava, Juliana Copa, Gallon Drunk, Drugstore, Tindersticks, The Jesus And Mary Chain, Billyja Bragga in še koga? Vsem je tako ali drugače pomagal vsestranski Terry Edwards. A našteta imena malo povedo o njegovem samostojnem delu, ki je zadnja leta povezano s spremljevalno zasedbo Scapegoats. Če nas uvodna inštrumentala napeljeta na tradicionalno, rahlo swingovsko obarvano godbo, nas Terry takoj zatem preseneti s trdo rockovsko I Like My Low Life Low in malček kasneje dotolče s hardcorovsko drvečo Ditch. Še najbolj všečna je Good Time Strange Thing, ki bi bila lahko delo The Madness, saj je konec koncev njihov Mark Bedford tudi že sodeloval s Terryjem. Vmes se znajdeta še nežna jazzovska oda in razgrajena Evening Waterfalls, in kot da bi nam želel Terry sporočiti "vse to je del mene", je v sklepni skladbi zmiksal vse prejšnje zapise v naslovni kolaž brez oblike in dinamike. Navkljub raznovrstnosti posnetega gradiva je Terry z grešnimi kozli prav na tej plošči najbolje zaokrožil široka zanimanja. Tudi po zaslugi producenta Paula Kendalla, ki je prefinjeno poudaril glavne odlike skupine in prikril pomanjkljivosti. Terry Edwards nima nobenih možnosti za vstop v prvo ligo rockovskih pevcev, zato je Paul Kendall njegove vokalne prispevke potisnil v ozadje in jih namenoma rahlo popačil. Poudaril pa je ritem, ga v primerjavi s prejšnjimi ploščami Terryja Edwardsa prečistil tako, da je ohranil naraven zven bobnov in v celoti dokaj trd zvok.

Skladbe so večinoma zaokrožene, dovolj izrazite, zabavne, zvočno uravnovešene brez bistvenih sodobnih prijemov. Terry Edwards jih bo zlahka predstavil v živo, ne ravno na velikih festivalih, zagotovo pa bo znal dobro zabavati obiskovalce manjših (jazzovskih, funky in rockovskih) klubov.

Janez Golič