Letnik: 1996_97 | Številka: 10 | Avtor/ica: RoR

MARKO BANDA

No. 1

(Samozaložba, 1997)

"Marko Banda je na današnji etno sceni na Slovenskem pomemben dejavnik. Je ena redkih etno glasbenih skupin pri nas, ki načrtno goji čisto glasbeno izročilo svojega kraja, torej muziko, ki ni vezana na konkretnega avtorja, temveč predstavlja obdelano in prirejeno glasbo tako imenovanega ljudskega repertoarja. S tem Marko Banda označuje in hote nadaljuje lokalno glasbeno tradicijo Prekmurja in vzdržuje kulturni profil svojega etničnega področja," je zapisal mag. Igor Cvetko v uvodnik na ovitku prve zgoščenke "Markecov".

Skupino je zbral in usmerjal pokojni cimbalist Miško Baranja, vodja nekdanje Beltinske bande Kociper-Baranja. Takrat še rosno mladi, a obetavni člani Marko Bande so sedaj kot izkušeni glasbeniki sicer še vedno nasledniki te zapuščine, vendar so si z leti uspešnega samostojnega dela ustvarili lasten širok repertoar in tako značilno prepoznaven zvok ter pristop k tradicionalnim vižam, da njihova izvajalska praksa že davno ni več le kopija vzornikov, ampak vanjo korenito, a korektno, vnašajo lastno glasbeniško domišljijo in izraz. Tako je danes Marko Banda eden najmočnejših predstavnikov slovenskega ljudskoglasbenega preporoda.

Violinist Samo Budna, cimbalist Andi Sobočan, klarinetist Boštjan Rous in kontrabasist Slavek Petek so material posneli v studiu Radia Slovenija v letih 1995 in 1996, s producentko Jasno Vidakovič in koproducentom Tomažem Rauchom, ki se jim občasno pridruži tudi z violo; tonski mojster je bil Miran Kazafura. Zgoščenka prinaša triindvajset posnetkov ljudskih viž iz Prekmurja, ki so plesi ali pa pesmi v instrumentalni različici; med njimi se najde tudi ena, ki je samo vokalna - morda se bodo Markeci opogumili in v bodoče kaj več zapeli. Nekatere viže bi bile lahko tudi nekoliko daljše.

Zgoščenka Marko Banda No. 1 (in hkrati tudi kaseta, oboje v nakladi po 1000 izvodov) je s pomočjo sponzorjev izšla konec letošnjega julija v samozaložbi, to je, kot je videti, pri tej glasbeni zvrsti že skorajda pravilo. Za ljubitelje in zbiralce fonogramov slovenske ljudske glasbe je njen izid (ob februarskem izidu arhivskih posnetkov Slovenske ljudske pesmi I., ki jih je založil in izdal Narodopisni institut ZRC SAZU v sodelovanju z Radiem Slovenija) zagotovo najpomembnejši letošnji dogodek.

RoR