Letnik: 1996_97 | Številka: 10 | Avtor/ica: Napo-Lee-Tano
MC SOLAAR
Paradisiaque
(Polydor, 1997)
Osončevalec (Solaarizator) francoske in evropske urbano ritmične glasbe je že nekaj časa prebivalec marsikaterega srca, utripajočega za dobro glasbo, ne samo na tej, ampak tudi na oni strani Atlantika. Poba je pač zgradil čvrst čezatlantski most in na eni strani rap in hip hop kulturo približal Evropejcem, Američanom odprtejše glave pa je pokazal, da je rap lahko več, kot le glasba iz getov ameriških megapolisov. Jep, Solaarju bi bilo mirne duše lahko ime MC Globaal, saj je prav zaradi njega hip hop kultura začela postajati univerzalna in aplikativna za vsako kulturno okolje.
Solaarjeva glasbena pot je bila vedno povezana s čvrsto popotno palico: produkcijsko genialnostjo in deloholičnostjo Jimmyja Jaya. Duhovit in širok izbor samplov, francoska melodičnost in žmohtni ritmi so postali zaščitni znak njegove produkcijske hiše, v kateri so kos kruha in latvico mleka poleg Solaarja našli še mnogi mladi klepetavi artisti: od Soon E MC-ja do Menelika in njegovega plemena, poleg tega pa je nudil mentorstvo tudi mladim talentom, željnim producentstva. Na novi Solaarjevi plošči je Jimmy tako stopil popolnoma v ozadje in produkcijo celotnega albuma prepustil svojemu vajeniškemu dvojcu Boomu Bassu.
Nova Solaarjeva plošča, okitena s simpatičo zlepljenim naslovom, starim fanom na prvi posluh verjetno ne bo preveč po godu. Paradisiaque je brez tipičnega hita in navidez sestavljena iz preveč izenačenih kosov. Tempo je vseskozi zmerno hiter, brez večjih odklonov proti agresivni hitrosti in umirjeni baladnosti. Čvrsti ritmi ne nosijo jazzovskih in šansonjerskih samplov, ampak raje sledijo ameriškim produkcijskim trendom: harfe, klavirčki, violince. Luštkan’. Solaar pa je tako ali tako verbalni spretnik par excellence - poetska duša z zmožnostjo konsistentnega in hitrega klepeta. In da ne pozabim: hinavsko dobro narejeni refreni se zdijo kot stari znanci že po nekaj poslušanjih. Paradisiaque je zahrbtnica, ki ti v ušesa zleze v celoti. In ko je enkrat notri, jo je težko spraviti ven.
Napo-Lee-Tano