PARTIBREJKERS

Ledeno doba

(Zmex/Stratera, 1997)

Minilo je skorajda celotno olimpijsko obdobje, kar so Partibrejkers izdali prejšnjo veliko ploščo Kiselo i sladko. Lanskoletna zbirka najboljših posnetkov je z dvema novima pesmima naznanila obnovljeno dejavnost skupine, ki je med premorom pomladila zasedbo in povečala število članov na pet.

Peti album odpira skladba Sit gladan, ki kaže Antonovo navezanost na Berryjevske rife in Canetovo nagnjenje k besednim igram. Ne možeš mi ništa je počasnejša pesem zahtevnejše strukture, v kateri izstopa verz: "Ja volim svoju muziku iznad svega." Generacija, že znana z nedavnih koncertov, spontana in tekoča, po ritmični rešitvi kliče v spomin bleščeče trenutke skupine, medtem ko Dobro radio loše radio poudarja novejšo afiniteto skupine do mikavnega boogieja. V skladbi Ledeno doba stopnjevanje intenzitete emocij, ki ga upodablja igralski del skupine, obogateno s pihalno sekcijo, izvrstno podlaga pevčevo pridigarsko osebno analizo minulih časov. Ta zadnja skladba prve strani je definitivno najbolj dovršena pesem albuma. Povsem drugačnega značaja je sklepna pesem plošče Prijatelju, ki je svojevrstno nadaljevanje, ali bolje, ponovitev, uspele bluesovske vinjete z njihove velike tretje plošče.

Na albumu Ledeno doba Partibrejkers nihajo med obnovljenimi močmi in pomanjkanjem starega elana. Med odkrivanjem novih rešitev in obzorij, ki je razvidno iz sinteze različnih, a nikoli konfliktnih glasbenih slogov ter sofisticiranih aranžmajev in produkcije, ter med ne preveč navdahnjenim ponavljanjem znanih prijemov. Med pogledom v prihodnost in vpetostjo v izgubljeno preteklost. Med svežino in odsotnostjo pravih trnkov.

Album Ledeno doba je v vsakem primeru konceptualno zaokrožena in dovršena plošča zrele rockovske skupine, ki je nekoč postavila svojevrstne standarde na tem glasbenem polju. Sedaj se jih trudi ponovno doseči. Gre za album, ki je kot Partibrejkers sami, poln nasprotij.

Terens Štader