U2

Praga, 14. 8. 1997

Da je Praga fejst mesto, ki se ga vedno splača (ali pa splača redno) obiskati, ve že marsikdo. In če si že tam, prijetno napolnjen z izvrstnim pivom in obkrožen z brhkimi domačinkami, ko v mesto pride velika atrakcija, jo pač kaniš pogledati. Kmalu opaziš, da nisi edini: bolgarski, litvanski, latvijski, slovaški, slovenski in drugi slovanski avtobusi so k češkim bratom pripeljali precej potujočega super-pop-marketa željnih Slovanov. Dnevno časopisje je naslednji dan poročalo o dobri meri 120.000 prodanih vstopnic in veselju organizatorjev, ki so sicer (optimistično) pričakovali za 40% manjšo bero U2 željnih Čehov.

Prva fascinacija je bilo torej mnoštvo organizmov, ki je pohajalo, posedalo in polegalo okoli druge fascinacije, gromozanskega stadiona Strahov, ki na sedežne tribune sprejme 240.000 ljudi, njegova (pogojno rečeno) igralna površina pa zavzema vsaj za pet nogometnih igrišč veliko površino. Tretja fascinacija je bil lahkoten in hiter vstop v objekt, četrta pa izjemno drago pivo (120 tolarjev za pol litra!!!). Sicer pa je bila tudi cena vstopnic umerjena na vzhodnoevropsko žepovje: na dan koncerta slabih 50 DEM, v predprodaji pa še za 30% manj.

In kako je videti Pop Mart za preperelo železno zaveso? Začetek je pospremljen s cyber verzijo štikliča Pop Music in kakor boksarskim prihodom četvorke zvezdastih na ogromen oder (ki pa zaradi dimenzij stadiona ni bil blazno učinkovit), sledi miks muzike v (mojega) favorita večera, komad Mofo, ki izzveni v I Will Follow. Nadalje preigravanje hitov in (predvsem) baladnih komadov iz bogate zgodovine (pogrešali smo kakšno vižo s plošč October in Zooropa), pa karaoke na Born To Be Wild (vzhodnjaki karaok očitno še ne poznajo, in so zato z začudenjem strmeli v Slovence, ki smo grlom dali duška, pač v skladu z naslovom komada), vse skupaj pospremljeno s simpatičnim video showom (montažo risankastih animacij in prenosa z odra) na ogromnem video screenu (posebej za to turnejo narejena polprosojna mreža s svetlečimi RGB vozlišči) in zabeljeno z dobrim zvokom (polkrožni zvočniški sistem na vrhu, podprt s sub wooferji iz ozadja). In potem - kakor -konec.

Toda: desetmetrska limona na robu odra se je spremenila v diskotečno svetlečo in vrtečo se kroglo, premaknila se je na sredo odra, se odprla in iz nje so (kot Nezemljani v Bližnjih srečanjih tretje vrste) izstopili preoblečeni Irci in zašponali še dobre pol ure trajajoč bis.

Na koncertu smo pogrešali nekaj dobrih in nekaj slabih stvari: dobro je, da Bono ni nič pridigal, da se je preoblekel samo enkrat (v Švejka), da niso odigrali lajne Sunday Bloody Sunday in da se fantje niso predstavljali kot odrešeniki, ampak kot pop band z veliko denarja, vloženega v bleščavo in fascinirajoč multimedijski odrski nastop. Slabo je, da nismo slišali nič z Octobra in Zoorope, da smo slišali samo eno priredbo in pol, da je bilo preveč razvlečenih zabluzenih instrumentalov in premalo moderniziranih starih hitov (razen izvrstne verzije Bullet The Blue Sky).

U2 so velik ________ band. Pridevnike za na črtico (recimo bleferski, pop, rock, koncerten...) pa izberite sami.

Napo-Lee-Tano