Letnik: 1996_97 | Številka: 11 | Avtor/ica: Jure Matičič

SQUAREPUSHER

Hard Normal Daddy

(Warp/Dallas, 1997)

Najprej kičasti jazz fusion, nato vpadejo junglistični bobni, klaviature, zatem basi, ki zvenijo, kot bi se vrnili v sedemdeseta, celoten komad pa daje občutek, kot bi se kdo šalil. Edina stvar, ki izdaja, so majhni elektronski piski in prski, ki povedo, da je komad ali slabo posnet ali pa se v ozadju skriva kaj več. In tudi se - Squarepusher, s pravim imenom Tom Jenkinson. Njegov debut (Feed Me Weird Things) pri založbi Rephlex (Aphex Twin) - nekakšno junglistično igračkanje z jazzom - se od Hard Normal Daddy niti ne razlikuje preveč. Opaziti je večjo ritmičnost, skladnejše komade, glasbenih pravil in ustaljenosti pa Squarepusher kljub vsemu noče poznati. To dokazuje z zvokom, ki ga je podedoval od vseh koncev in krajev: od ambientalnih projektov Aphex Twin pa do Weather Report in eklektičnosti Johna Zorna, hkrati pa podlaga breakbeate v drum’n’bass slogu, tako da je slednje nekako obveljalo za Squarepusherja. Ampak temu ne preveč verjeti, saj se od ustaljenega drum’n’bassa razlikuje ravno po izvirnosti in raznolikosti, ki ju izžareva, poleg vsega pa se na plošči odlikuje z živo zaigranimi basi. Preden se je začel ukvarjati z bolj elektronsko glasbo, je namreč igral basovsko kitaro pri različnih bendih.

Komadi na plošči so eklektični: Coopers world in Papaloon sta bolj jazzy in tekoča komada, Rebus je eksperimentalna ambientalna muzika, z Rat in E8 Boogie se spusti v nenadzorovane drum’n’bass vode. Bolj Twinovski zvok, ki se ga da zaznati skozi celotno ploščo, se nadgrajuje z elektro vložki (Rustic Raver, Fat Controller) in svojevrstnim pristopom k techstepu (Chin Hippy). Vse seveda začinjeno z dobro mero jazza in “psiho funka”. Na začetku res zveni smešno in bedasto, toda po več poslušanjih Squarepusher prepriča in pokaže, da je Hard Normal Daddy res kvalitetno narejena drum’n’bass plošča, ki gre “where no drums and bass have gone before”. In le mimogrede: plesati na Squarepusherja bi bilo izredno težko.

Jure Matičič