Euskal Musica

Ko sta bila za letošnjo Drugo godbo najavljena Achiary in Etchecopar, mi je ob kramljanju s prijatelji postalo jasno, da o baskovski glasbi v Sloveniji pravzaprav vemo zelo malo. Morda se motim, a zdi se mi, da je baskovska glasba ob tej priložnosti sploh prvič stopila na naša tla.

Še enkrat je treba pohvaliti prvenstvo Druge godbe pri glasbenem širjenju obzorij. Zadnja leta imamo sicer priložnost slišati etno, folk, tradicionalno, roots, ljudsko ali kakorkoli že glasbo tudi zunaj tega festivala, a po modnem trendu bodo verjetno Baski ponovno igrali le po vsakem stotem nastopu Dubliners.

Ker si bodo morebitni fani baskovske glasbe morali pomagati sami, jim bo morda moj kratki prispevek v delno pomoč.

Baskija (Euskadi) je razdeljena med Španijo in Francijo. V štirih španskih pokrajinah - provincah (hegoalde) Navarra/Nafarroa, Alava/Araba, Guipuzcoa/Gipuzkoa in Baskaya/Bizkaia - živi okrog 700 000 baskovsko govorečih prebivalcev, medtem ko je ostalih 200 000 na francoski strani (Iparralde) v upravnih enotah Labourdi/Laburdi, Basse-Navarre/Benafarroa in Soule/Zuberoa.

V nasprotju z mnogimi drugimi tradicijami baskovska tradicionalna glasba ni doživljala stagnacije, zato tod niti ni bilo pravega folk revivala. Vseskozi se je obnavljala in bila aktualna in tako je še danes. Sam sem bil pozitivno šokiran, ko sem na plesni zabavi opazoval iste ljudi, mlade in starejše, kako plešejo ob ameriškem in baskovskem popu, ob muziki trikitixe pa ob rockovskih priredbah tradicionalne glasbe. Poskušajte si predstavljati slovensko plesišče z Rezijani, Magnificom, Tolovajem Matajem, Kontrabantom, Ano Pupedan in Avseniki.

Najvidnejši predstavniki tradicionalnega pevskega repertoarja so nam zdaj že znani Benat Achiary, mojster stila basa ahaideak, Jean Michel Bedaxagar in pevka Amaia Zubiria.

Pred dvajsetimi leti so pod vplivom južnoameriške nueve cansion (npr. Inti Illimani) doživele velik odziv nove avtorske pesmi, prežete s političnimi, socialnimi in ekološkimi sporočili. Za začetnika te euskal canta berria (baskovske nove pesmi) velja Benito Lertxundi. Drugi pomembnejši predstavniki te zvrsti so Txomin Artola, Mikel Laboa in Urko. Tudi najstarejša in najbolj znana skupina Oskorri je nekje na pol poti med tekstualnim kontekstom canta berria in instrumentalno tradicionalno glasbo. Bolj tradicionalna je glasba skupine Alboka, medtem ko so Tapia eta Leturia band prava folk rock (ali etno rock, če hočete) skupina.

Poezija je pomemben del baskovske tradicije, tako da obstajajo, podobno kot na Sardiniji, pesniška improvizatorka tekmovanja, kjer se od kitice do kitice izmenjujejo pevci, ki na določen napev improvizirajo besedilo. To mora biti v tematski zvezi s kitico, ki jo je improviziral prejšnji pevec. Tradicijo imenujejo bertsolaritza (verzifikacija) in pevce (oziroma pesnike) bertsolariji.

Od glasbil je danes najpopularnejša diatonska harmonika trikitixa, trikitixa je tudi naziv dua harmonika - tamburin (panderu), katerega repertoar je sestavljen iz plesov fandango in arin-arin ter koračnic biribilketa. Stil trikitixa je najbolj razširjen v pokrajini Guipuzcoa, od koder je tudi svetovno znani harmonikar Kepa Junkera.

Harmonika je v kombinaciji s tamburinom prevzela vlogo starejšega glasbila alboka. To je dvojni klarinet s trobljo in zračnim rezervoarjem iz volovskega roga. Godec na alboko uporablja tehniko krožnega dihanja, samo glasbilo pa je ena najstarejših še živih variant pihala z enojnim jezičkom. Kljub popularnosti, ki jo je dosegla harmonika, še vedno obstaja nekaj godcev na alboko, predvsem v krajih Gorbea, Aizkorri, Aralar in Urbasa.

Ob drugih glasbilih z jezičkom, tokrat dvojnim, je najbolj znana gaita, starejša, delno evropeizirana oblika šalmaja, ki je v Baskijo prišel v času arabske prisotnosti v Navarri. Najbolj tradicionalne so skupine dveh gaiterosov ob spremljavi bobnarja (atabalari). V zadnjem desetletju sta dve gaiti pogosto solistični glasbili pri godbah na pihala. Drugi tip šalmaja, txanbela, je dosti redkejši in nikoli nima solistične vloge.

Ob harmoniki najpopularnejše glasbilo je txistu, piščal s tremi luknjicami. Godec txistulari (tudi chunchunerua) je v bistvu one man band, saj se sam spremlja na bobnu tun-tun ali arratz. V francoskem delu Baskije uporabljajo manjšo piščal, prav tako s tremi luknjicami, txirulo ali txurulo. Tudi tu se godec spremlja, tokrat na glasbilo s strunami, uglašeno na toniki in dominanti, imenovano tun-tun, tanburia ali salterio. Kdor je bil na letošnji Drugi godbi, je lahko slišal najboljšega txirularja Michela Etchecoparja.

Baskovske ljudske plese lahko po značaju in funkciji ločimo na plese v polkrogu, borbene plese, plese s sabljami in pustne plese.

Plesi v polkrogu, kjer sodelujejo moški in ženske, imajo družabno in ludično vlogo. Iz te skupine plesov so najbolj znani aurresku, gizon dantza, soka dantza.

Pri borbenih plesih plešeta dve nasprotujoči si skupini, “oboroženi” s sabljami, palicami in loki, plese brokel dantza, troquel dantza, San Juan dantza, paloteados.

Plesi s sabljami so znani pod skupnim imenom ezpatadantzak. Iste plese lahko izvaja deset plesalcev z dolgimi sabljami ali dva do štirje plesalci s kratkimi sabljami. Najbolj znane so različice iz krajev Xemein, Arretxinaga, Legazpi in Antigua de Zumarraga.

V pustnem času plešejo posebne plese, kot so azeri dantza, jarrai dantza, sorgin dantza in txino dantza.

Če bi koga zamikalo baskovske plese spoznati v njihovi domovini, gre lahko 3. maja točno opoldne v Legazpi, 26. julija v Garay, 10. avgusta v Berastegi in 29. septembra v Markina-Xemein.

O drugih dogodkih in kaj več o baskovski glasbi in kulturi si lahko ogledate na internetu: http://WWW.basquearts.com.

Za plošče in knjige pa se je najbolje pozanimati pri založbi ELKAR na dveh naslovih: Igarabidea 88 bis, 20009 San Sebastian, Španija, in Panneceau 52, Bayonne, Francija.

Dario Marušič

OSNOVNA DISKOGRAFIJA

Benat Achiary, Aranoa (Ocora C 559045)

Jean Michel Bedaxagar: Otea Lili Denean (Elkar KD 425)

Oro Gatzelupe (Elkar ZC 038)

Benito Lertxundi, Hitaz oroit (Elkar KD 451)

Oskorri, Hi ere dantzari (Elkar KD 269)

Tapia eta Leturia band (Elkar KD 412)

Trikitixa! An introduction (Erde RDCD 003)

Kepa Junkera, Trikitixa Zoom (Nuba 7752-2)

Leonen Orroak (Elkar KD 431)