Letnik: 1996_97 | Številka: 12 | Avtor/ica: BIGor

Pridigarji

Nikoli mamuti, zmeraj veseljaki

"Mi smo v glasbeni opoziciji. Zdaj gremo na pozicijo, samo da najdemo predsedniškega kandidata - Na vrat na nož!"

ŠMARNICA RES NAREDI SVOJE

Severovzhodna Slovenija se je v preteklih letih izkazala kot ena dejavnejših in tudi najbolj povezanih rockovskih scen pri nas. Tak vtis izvira iz entuziastičnega dokumentiranja in arhiviranja početja, dogajanja in doseženih rezultatov te scene (glej zbornik Bili ste zraven). Vsak predel ima osrednjega akterja: skupina Pridigarji iz Ormoža ni le odgovorna za vodenje ormoškega rockovskega kluba Unterhund, ampak je tudi ena od najzaslužnejših za odmevnost severovzhodne rockovske scene na sončni strani Alp. Svoj mamutski jazz core je prvič vrezala leta 90 v vinilni singel Zadnji odcep za paleozoik, ki je izšel pri Front rocku v sozaložbi z ZSMS Ormož. Skupina Pridigarji sodi med tiste še žive skupine iz časov, ko se je še proslavljalo Dan mladosti.

"Začeli smo enkrat maja leta 88, mislim, da 25. maja, v času kontraštafete. Od nekdaj smo hiperproduktivni v vseh pogledih. Leta 86 in 87 smo imeli radijsko oddajo, sklop te oddaje se je imenoval Mastni štosi in debeli pridigarji, ves ta kos smo dali stran, ostalo je le Pridigarji. Skupino sta skupaj spravila basist in kitarist. Na začetku je imel izkušnje s takšno glasbo le basist Dabe, saj je bil pri Gnilih dušah, ki so v tistih časih razturali. Drugi smo bili glasbeno izobraženi, vendar ne v tej glasbi. Do danes smo zamenjali devet bobnarjev: enega mama ni pustila igrati okrog, enega je vlak povozil, eden se je v Goricah zaletel, eden ni imel posluha, eden je bil smotan - v glavnem zgodb še pa še. Vendar to niso bili tragični dogodki, vsi so se končali veselo. Ha! Vsi so živi, tudi tisti, ki ga je povozil vlak. Danes imamo bobnarja z afriškimi koreninami - Miha je zanesljiv kot ritem mašina! V tem času smo pridobili pozavno, izgubili pa trobento," razlaga saksofonist Žaža svoj pogled na razvoj skupine.

VESELJAKI IZ ORMOŽA

"Vedno smo težili k veseljaški muziki. V Ormožu je zelo popularna pleh banda, iz katere smo tudi črpali kader. Obenem smo si rekli, da ni prave pleh bande, da ni pravih mamutskih zvokov, iz katerih tudi črpamo. Na začetku smo pokusili s saksofonom, ki je v skupini od samega začetka. Dodali smo trobento, malo smo eksperimentirali - in se je obneslo, žal pa človek ni hotel nadaljevati. Poskusili smo še s pozavno, vprašali smo Karčija, če bi hotel delati z nami, in on je zagrabil. Pa smo šli naprej!" pojasni Žaža zgodbo pihalne sekcije v skupini, ki je pri predalčkanju godbenega početja tega ormoškega orkestra zapeljala že številne. "Mi smo le Pridigarji, skupina Pridigarji iz Ormoža! Igramo samo takšno glasbo, kot jo mi igramo, nihče ne igra takšne glasbe. Kam nas vtikajo, mi je čisto vseeno. Eni so nas primerjali z Lačnim Franzom, zato ker smo najbližje Mariboru. Podobnost z Miladojko Youneed je izvirala iz tega, da imamo saksofon. To so bedarije, ki so nam prišle vrh glave. Pa kaj vem... Skakafci, Demolition Group, in to samo zaradi podobnosti instrumentov. Mislim, da smo zelo samosvoji!"

Pridigarji bodo spomladi praznovali desetletnico delovanja. V tem času so izoblikovali razpoznaven slog, ki izvira iz hard core punkovske zastrupljenosti Štajercev, obenem pa je utemeljen s ska poskočnostjo. In če se s punkovsko neoevforijo ska godba ponovno vrača tudi k nam, ne gre spregledati golega dejstva, da so Pridigarji vsa ta leta poskakovali ob naši strani, in kot vse kaže, je nastopil tudi njihov trenutek. "Ska punk je postal zopet popularen, vsaka skupina si danes privošči po eno ska skladbo. Mi smo to ves čas uporabljali, in to kar tako, vse izvira iz našega veseljaštva. Vsi novinarji so se nas dobesedno izogibali. Imeli smo dva ali tri intervjuje in vsi so ugotovili, da se z nami ne da pogovarjati. Mislili smo, da se da, vendar smo na koncu ugotovili, da nismo povedali nič posebno pametnega. Hec je prva stvar na naši listi. Najprej se moraš znati šaliti iz samega sebe, šele nato se lahko iz koga drugega. Če bi tako zadevo, kot je nastanek skupine, začeli jemati resno, potem bi razpadli v roku enega leta." Ravno zaradi hudomušne nedostopnosti se je skupina odločila, da pred izidom tretjega albuma Na vrat na nož utemelji svoja stališča in namene z Manifestom - Prispevkom k perečemu vprašanju.

POSKOČNI HOMO SKAKUS MAMUTUS

Skupina Pridigarji je prvi dolgometražni izdelek Podvig z napako izdala leta 95, le leto kasneje je sledil drugi, Počasne preproge. Letos jeseni smo dočakali že tretji album skupine, ki se je ustalila v postavi: Dabe kot pevec in basist, kitarist Balki, bobnar Miha, klaviaturist Seba ter pihalca Žaža s saksofonom in Karči s trobento. Na albumu najdemo tudi nekaj skladb s predhodnih dveh. "Življenje gre hitro. Moraš biti hitrejši, če ne, zamudiš. Opazili smo, da igramo veliko hitreje kot na prvih dveh, obenem pa je bilo tudi minut premalo, tako da je bilo to po našem izboru. Ti komadi so bili posneti znova, s pozavno zraven, to je bila tudi razlika - v aranžmajskem smislu. Posneli smo jih po našem izboru, dodali smo bonus skladbe. Če kupiš zadnji CD, imaš neko sliko celotne skupine!" Vsi trije albumi so izšli v samozaložbi Ohoho Records, katere ime izvira iz Vrnjačke banje, pobratene občine z Ormožem. Ustanovljena pa je bila samo zato, da ne bi skupini nihče postavljal omejitev oziroma da naredi tisto, kar ji je najbolj všeč. "Danes moraš imeti vse, sploh v Sloveniji. Samo marketinško poglej: kje vse se mora skupina pojavljati, kje mora skupina nastopati. Pojavljati se mora vsepovsod. Povsod moraš biti, da te opazijo. Potem moraš pripravljati glasbo, nastopati na koncertih, imeti moraš videospote. Vse moraš obvladati, mi pa vse delamo 'madeyourself'."

Album Na vrat na nož nam ponudi še bolj poskočno podobo Pridigarjev kot prva dva albuma. Še bolj so razširili zmogljivosti mamutskega jazz cora s popolnim izkoristkom pihalnega dela skupine. "Gre za izumrle živali, ki jih danes ni več. Proizvajale so fantastičen zvok. Sicer smo mislili, da pleh bande to nekje pravzaprav iščejo, ampak to ni ta pravo. Bile so zelo produktivne, zelo so se razmnoževale. Ravno to mi iščemo; želimo si najti ta zvok, zvok teh živali." Morda je danes samozavest skupine res bolj utrjena kot pred leti, saj naj bi že zadeli ta neslišani mamutski zvok, zagotovo pa so Pridigarji v nečem veliko uspešnejši kot mamuti - z domišljijo in poskočnostjo!

BIGor