Letnik: 1996_97 | Številka: 12 | Avtor/ica: Rajko Muršič

THE DISCOTECA COLLECTION

Missao de Pesquisas Folclóricas

(Rykodisc/The World/360°/Nika, 1997)

L. H. CORREA DE AZEVEDO

Music of Ceará and Minas Gerais

(Rykodisc/The World/360°/Nika, 1997)

V pravi poplavi različnih izdaj terenskih posnetkov tradicionalne glasbe z vseh kotičkov sveta se pojavljajo tudi različni projekti, v katerih poskušajo producenti na digitalnih ploščah izdati glasbo, ki je nastajala na začetku stoletja na voščenih valjih in nekoliko kasneje na ploščah na 78 obratov. Ljubitelji svetovne glasbe gotovo že poznajo projekt, ki sta ga Mickey Hart (da, tisti bobnar Grateful Dead) in Alan Jabbour (vodja Arhiva ljudske kulture pri Kongresni knjižnici) poimenovala Projekt ogrožene glasbe. Doslej sta nas navdušila z dvema ploščama, ki prinašata glasbo iz pragozdov Južne Amerike in Karibov ter "glasbo za bogove" iz Indonezije.

Letos sta z dvema ploščama opozorila na tiste dele glasbene dediščine Južne Amerike, pri katerih najdemo neposredno navezavo s kasnejšim dogajanjem v popularni glasbi. V težko opredeljivih mešanicah ljudske in popularne glasbe v Braziliji je mogoče zasledovati mediteranske, afriške in staroselske ameriške glasbene nastavke, ki so v tem stoletju ves čas preplavljali zahodne centre produkcije sodobne popularne glasbe.

Na plošči z naslovom La Discoteca Collection najdemo posnetke, ki so jih v različnih koncih Brazilije snemali v tridesetih letih za nacionalni zvočni arhiv v Braziliji, Discoteca Pública Municipal. Arhiv, ki je nastal na pobudo Mária de Andrada, je bil sprva namenjen za "inspiracijo" brazilskih skladateljev. Torej naj bi bil nekakšna "surovina" za "pravo" glasbo. Posnetki, ki so ostali v Discoteci, danes strokovnjakom in laikom jasno kažejo nekatere poti v razvoju in prelivanju različnih izhodiščnih ljudskih in popularnih glasbenih slogov. Posnetki niso le poučni, temveč tudi glasbeno več kot vznemirljivi.

Enako velja za naslednjo ploščo iz iste serije. Na njej so posnetki, ki jih je v zgodnjih štiridesetih letih na terenu v severni Braziliji napravil muzikolog Luiz Heitor Corrła de Azevado. Tudi v tem primeru je mogoče govoriti o nekaterih koreninah, iz katerih so se razvili marsikateri elementi sodobne popularne glasbe. Če nič drugega, se poučimo, da je popularna glasba v enaki meri kot med producenti in obrtniki - stihoklepci in "žvižgavci" - na Tin Pan Alleyu nastajala tudi spontano na terenu brez kakršnih koli hegemonskih namenov. Toda že v izhodišču je temeljila na zlitju najrazličnejših tradicij. In bila obenem podobna nečemu že obstoječemu in povsem nova. Čarni ples popularne glasbe se je lahko začel takoj, ko so se transformirale stare tradicije. Pota posameznih "anonimnih" inovacij na terenu pa so zmeraj povsem nepredvidljiva. Tudi zato je vračanje v preteklost včasih več kot poučno.

Rajko Muršič