ETTORE FIORAVANTI

Belcanto

(Ram Records, 1996)

Ettore Fioravanti, bobnar, skladatelj, humorist, rahel glasbeni pozer (ne nujno v tem vrstnem redu), spada med italijanskimi jazzerji v korak med generacijo Carla Actisa Date in mladih jazzistov, kot je Gianni Gebbia. Fioravanti nikakor ni popoln novinec, saj je cedejka Belcanto že druga samostojna - prva je bila Canzoni Non Cantate, izdana verjetno pred dvema letoma. Pa tudi igra že s kar nekaj znanimi italijanskimi glasbeniki: Paolom Fresujem, saksofonistom Robertom Ottavianom, znano italijansko pevko Tiziano Ghiglioni, igral je s Tinom Tracanno, Attilom Zanchijem in Gianluigijem Trovesijem. Skratka - lepa zbirka italijanskih jazzistov, tako starejših in prekaljenih kot tudi in predvsem mladih. Tako tudi na cedejki Belcanto združi izkušnje starejših in ideje ter zanos mlajših. Prve predstavlja Gianluigi Trovesi, slednje pa Ernst Reijseger, vmes caplja Franco D’Andrea.

Fioravantijeva glasba s cedejke Belcanto je posrečena izdaja novodobnega italijanskega jazza, ki se opira na tradicijo pregovorne spevnosti italijanskih kancon, na trubadurstvo in na (morda bom zgrešil, a kljub vsemu dajmo) operno spevnost italijanskih skladateljev tipa Puccini itd. Vendar je vse prežeto z močnim duhom sproščenih kavarn, v katerih se zmeraj kdo smeji. Da, Fioravantijeva glasba je zmeraj malo kavarniška, pa saj so kavarne v družabnem življenju salamensko pomembne, a ne? Tako lahko v njegovi glasbi, kot se kaže na cedejki Belcanto, zasledim večinoma spevne skladbe, v katerih melodijo pogosto vodita Trovesijev klarinet in Reijsegerjevo čelo, okoli koketnih melodij pa kavarniški dim ovije še pianist D’Andrea, ki z izrazito kavarniškim igranjem zgnete muziko v pravi žmoht. Fioravanti, bobnar in vodja, ritme umirjeno usmerja kot plesno podstat glasbi - veliko je torej skoraj plesnih balad z mešanjem metlic. Vendar nikoli ne zveni enostavno in plesno lascivno - bog ne daj. Kateri ob biserov zasedbe - Trovesi, Reijseger - odpili solo, ki je v maniri ali Dolphyja ali Reggija Workmana, torej čisto "out of tune" kavarništva, in to da glasbi novo dimenzijo.

Toplo priporočamo. Najbolj se prileže h kapučinu ob popoldanski "kafejadi".

Rok Jurič