Letnik: 1996_97 | Številka: 12 | Avtor/ica: Jure Matičič

PHOTEK

Modus Operandi

(Virgin/Science/Dallas, 1997)

Drum’n’bass je zvrst, ki ima besedo “sprememba” vpisano v DNA; leto 1994 glede tega ni bilo nobena izjema - vsi so se šli privatne zvočne revolucije. Glavna je verjetno sprememba militarističnega, urbanega in antisocialnega hardcora v melodični, hipnotični in minimalistični inteligentni boben in bas (intelligent drum’n’bass). To je tudi bil - inteligenten, misleč z novimi glasbenimi imeni. Od teh je za našo zgodbo pomemben le Aquarius (natančneje: Rupert Parkes). Če je Rupert igral veliko vlogo v inteligentnem drum’n’bassu, pa sedaj igra še večjo pod novim imenom - Photek.

Ker je drum’n’bass zadnja leta precej zanimiva stvar za popularne medije in poslušalce, so se (jasno) zanj začele zanimati velike založbe in počasi nakupovale najboljše in najbolj perspektivne ljudi. Photeka, ki je tisti čas spadal pod okrilje Goldijeve založbe Metalheads, je prevzela Virgin oz. njena podzaložba Science, namenjena raziskovanjem v novejši elektronski glasbi. Seveda niti ni treba omenjati velikih vsot denarja, povezanih s to transakcijo, toda Photeku je bila dana popolna svoboda brez kakršnih koli pogojev.

Photek pa ni pameten samo glede sklepanja pogodb, ampak tudi pri glasbi. Ko ga je minila vsa inteligentna zadeva, je nekako postal tehnološki freak, obseden z 'naspidiranim' in paranoičnim urbanim življenjem, neprestanim nadzorovanjem (se spomnite Scannerja in njegovih telefonskih prisluškovanj?) in z vzhodnjaškimi borilnimi veščinami - Modus Operandi, njegov prvi kompletni album, je seveda poln vsega tega. Pri borilnih veščinah nisem imel v mislih kakšnega Wu-Tangovskega shaolin kung-fuja, ampak Photekovo samurajsko askezo in disciplino, hkratno mirnost in eksplozivnost. Bobni so kot odrezani, do milimetra izmerjeni, pri ozadjih se pozna, da jih navdihuje detroitski techno in da zvenijo do kraja kovinsko puristično. Odlična breakbeat znanost, le da bi se sem ter tja prilegel kakšen bas. John Coltrane, Miles Davis, Roy Ayers... pa so tisti, ki dajejo Modus Operandi rutinerski, mehki občutek poigravanja - jazz je Photeka navdihoval že v artcore dneh.

Komadi se vrstijo od triphopovskega Modus Operandi, detroitskih Axiom in 124 do tipičnega Photekovskega samurajskega drum’n’bassa pri Trans7, The Hidden Camera in tako dalje. Dokaz, da samuraji živijo, torej obstaja - le da so to pot glasbeniki.

Jure Matičič