HELIUM/SLEATER-KINNEY

Orto Bar, Ljubljana, 14. 10. 1997

Obstajajo profesionalci, ki zlahka prikrijejo slabo razpoloženje in ponudijo soliden nastop. A obstajajo tudi glasbeniki, ki jim odnos do poslušalca pomeni bore malo. Helium so med slednjimi. Če ima Mary slab dan, se ne bo pretvarjala, da na odru uživa. Tako smo tistega dne dobili zelo mlahavo verzijo njihove koncertne podobe. K sreči so nastopili v Orto Baru, kamor večina tako pride zaradi družbe in mesta ob točilni mizi. Povsem pošteno - Helium se držijo zase na odru, mi se držimo zase na "drugi" strani.

Vendarle bi tisti, ki jim je namenil vsaj kanček pozornosti, kljub ležernosti lahko zaznal drobce, ki Helium ločijo od povprečnega indie popa. Večino tega prispeva basist Ash Bowie, ki je soavtor večine glasbe in idejni vodja v senci. Predvsem sklepna Mach 4 je le prebudila vse navzoče, saj so Helium s stopnjevanjem skladbe pripeljali koncert do vrhunca in nam dali vedeti, da so vendar "živi".

Če ne drugega, so Helium pripravili teren za nastop tria Sleater-Kinney. Preprost, iskren in melodičen punk rock so dekleta prašila s takim žarom, da je bilo veselje. Nismo jim mogli zameriti ne okornosti ne naravno šibkih glasov; vse so nadomestila z vidnim uživanjem v skupni igri. To je bil nastop, razrešen ideoloških namigov, nastop, ki je izpostavil v prvi vrsti tisto, kar je v današnjem splošnem stremljenju po novostih in pretiranem razkazovanju postalo že pozabljena kvaliteta. Sleater-Kinney so "le" rock'n'roll bend, in to prekleto dober bend.

Janez Golič