Letnik: 1996_97 | Številka: 12 | Avtor/ica: Bogdan Benigar

OKTOBRSKI KLUBSKI JAZZ

Christy Doran, Fredy Studer in Jamaladeen Tacuma v Satchmu

Four Wheel Drive v K4

Satchmo je ravno na otvoritev Borštnika v Maribor ponovno pripeljal izjemnega električnega basista Jamaledeena Tacumo, tokrat v "evropskem" triu v Švici živečih Christyja Dorana in Fredyja Studerja. Borštnikovcev je bilo bolj malo, pa tudi sicer takšna jazzovska ponudba Štajercev ni prepričala, da bi napolnili prijeten jazzovski klub. Škoda. Bend je v dveh delih namreč nabrusil kar nekaj pet, čeprav je muzika tria improfusion: trio si da duška v kolektivni igri in v občasno pretencioznih, a tehnično dovršenih solih. Nekdo iz občinstva je dejal, da se Doran lahko skrije pred Grašičem. Izjava, ki pove vse o slovenskem razmišljanju o jazzu, ki bolj spominja na nogometno tekmo kot na muziko, in priča tudi o večnem razcepu na jazzarje in džezarje. No, nekaj zadnjih vidnih koncertov v Satchmu kaže na premik v zlato sredino in na večjo sprejemljivost inventivnosti in nekonvencionalnosti na račun blesteče čistih jazzovskih prijemov. Če je bil Doran tu in tam trn v peti, sta Studer za bobni in Tacuma z miniaturno basovsko kitaro delovala kot naoljena stara mašina z ustaljenim tempom, v katerem sta si v neštetih kombinacijah podajala note, ki krasijo zgodovino popularne glasbe. Ja, jazz že, a z dozami starih zvočnih injekcij. Na srečo so bile še v uporabnem roku. Pa še kdaj, Satchmo!

Da se ne bi slučajno pozabilo na letošnje Študentske kulturne dneve v Ljubljani, ki so ponudili nekaj zanimivih koncertov. Zaradi sveže energije in jazzovskega znanja je izstopala zelo mlada skupina nizozemskih študentov Four Wheel Drive. Ornettov akustični kvartet z zvokom Zornove Masade in z izbrano ponudbo jazzovske zgodovine (Monk, Davis, Coltrane...), aranžirano v mladostnem žaru novega jazza, kot ga doživljajo mladci jazzovske akademije v Bruslju. Za dodatek še nekaj lastnih komadov - in pot med nizozemske jazzovske legende je odprta. Še ena odlična predstavitev mladega evropskega jazzovskega vala (ob Stankovih Poljakih v CD) in pravi izbor za prijetno pogostitev v K4.

Bogdan Benigar